|
|||||||
|
|
|
|||||
|
|
|||||||
APOSTASIJA
- OTSTAPUVAWE
Od
Brest - Litovskata unija do
tretoto
iljadaletie
Izminaa 400 godini od sklu~uvaweto na Brest - Litovskata unija (1956 g.).
Vatikan ja nare~e ”sre}nata slu~ka”‚ ”data na ra|aweto na
isto~no-katoli~kata crkva1” (t.e. unijatskata) koja denes ima okolu
5 milioni ~lenovi i go odbele`a jubilejot so sve~ena prazni~na liturgija‚ koja
be{e odslu`ena po ”isto~en obed” vo rimskata katedrala ”Sv. Petar” od
samiot papa Jovan-Pavle II
so
u~estvoto na mnogu episkopi-unijati.
Kako {to e pozanto unijata (od latinskiot zbor
unio-”edinstvo”‚”obedinuvawe”)
pretstavuva neprirodno obedinuvawe na pravoslavni rimokatolilci‚ pri koe
prvite treba da go priznaat glavenstvoto na rimskiot papa‚ kako i nekoi drugi
novotarii vo verou~enieto na Vatikan. Sakaj}i da gi privle~at pravoslavnite kon
unija‚ denes rimokatolicite zasileno zboruvaat za qubov‚ pomiruvawe i
me|usebno oprsotuvawe i tvrdat deka nema da gi nametnuvaat svoite obredi i
obi~ai. No na praktika tie sproveduvaat javna duhovna agresija vo imeto na edna
cel-unijat da se slee so latinskata eres. Ili re~eno so drugi zborovi tie
gledaat na unijatstvoto kako preod kon rimokatolicizmot. ”Misionerskoto”
nastapuvawe na Rim protiv Pravoslavieto se vodi so razli~ni sredstva: politi~ki
mahinacii‚ ekonomsko dejstvo i la`na prpaganda za ramnopravnosta na site
hristijanski ispoveduvawa i hristijanskoto obedinuvawe ”vo Imeto na qubovta”.
Ne go zanemaruvaat i sproveduvaweto na teror i nasilstvo nad pravoslavniot narod
koj vo svojot pogolem del sekoga{ se borel da ja zapazi svojata pradedovska vera.
To~no
ova ja pretvori unijata vo eden mnogu bolen istoriski i bogoslovski problem za
pomesnite Pravoslavni Crkvi vo takanare~niot “dijalog na qubovta” roden od
198 god. navamu pome|u “pravoslavnite” ekumenisti i papistite. Ovde treba da
napomnime deka pred zapo~nuvaweto na ovoj dijalog, na III
sepravoslavno sovetuvawe odr`ano na ostrovot Rodos 1964 god. pravoslavnite
postavija uslov va pregovorite od rimokatoli~kata crkva da ne u~estvuvaat
unijati. No Rim ne go po~ituva{e ovoj uslov a toa ne predizvika nikakvi
posledici. Pokasno vo vrska so porasnatata
agresivnost na unijatite vo Isto~na Evropa, poglavarite na oficijalnite pomesni
Pravoslavni Crkvi na svojata sredba vo Carigrad vo mart 1992 god. gi odbele`aa i
osudija vo svoeto poslanie dejstvata na unijatite vo Ukraina, Romanija, Slova~ka,
bliskiot Istok i na drugi mesta kako “celosno sprotivni so duhot na dijalogot
na qubovta i vistinata”2. No samo godina i polovina posle toa
(1993) na VII
plenarna sesija na Me{ovitata me|unarodna komisija vo Balamand (Liban) so
u~estvoto na rimokatolici i pravoslavni, rimokatoli~kata crkva be{e oficijalno
priznata od oficijalnite pravoslavni pretstavnici za “crkva sestra”3.
I pokraj toa {to na taa sesija unijata be{e objavena za “metod na obedinuvawe
vo minatoto” i |omiti otfrlena na zborovi, be{e predlo`en nov model za
me{oviti dejstva, nedvosmisleno nare~en - “sovremeno barawe za celosno op{tewe”.
Vpro~em za ovoj nov model }e ka`ime podolu. Vo osnovniot dokument prifaten na
Balamandskata sesija specijalno se nablegna na neophodnosta da se izbegnuva
“koristeweto na istorijata po polemi~en na~in”. Namesto pokajanie za svoite
nasilstva nad pravoslavnite, Vatikan uporno insistira{e “kon bri{ewe na
istoriskata pamet”, |oa vo imeto na qubovta. No 400-godi{niot jubilej na
tragi~nata Brest-Litovskata unija e povod da se ka`i vistinata za toj prestap,
koj {to predizvikal bezmerni zla na eden cel narod koi ne zavr{uvaat ni do den
denes.
Vistinata
za Brest - Litovskata
unija
- takva kakva {to e
So prisoedinuvaweto na Litvanija kon katoli~ka Polska vo krajot na XIV
vek,
zapadnoruskite zemji(denes Belorusija i Ukraina) potpa|aat pod vlasta na
polskite kralevi koi se fantasti~no verni i predani na Rim i na papata.
Potpiraj}i se na nivnoto politi~ko gospodstvo Vatikan gi pu{ta vo dvi`ewe site
sredstva - intrigi, lukavstva i progoni, za da go prinudi otsekoga{
pravoslavnoto naselenie na ovoj prostor da se otka`i od svojata pradedovska vera.
Pritoa kakvi nade`i ima Vatikan jasno se gleda od pismoto na jezuitot Antonij
Posevin - papski pratenik vo Moskva, do papata Grigorij XIII:
“Dokolku vo moskovskata dr`ava verata zavisi pred se od onoj del na Rusija koj
sega e pod vlasta na polskiot kral, za obratuvaweto(vo rimokatolicizam) na
moskovskiot narod mnogu bi pomognalo ako episkopite i upravnicite na pod~inetite
na kralot oblasti od Rusija se prisoedinat kon katoli~kata crkva.4
Ovoj plan ne zakasnuva da vlezi vo dejstvo. U{te slednata 1583god. so
zapoved na polskiot kral zemjite na mnogu pravoslavni crkvi i manastiri se
odzemeni vo korist na jezuitite. Pravoslavnite silno tormozeni i ograni~uvani vo
svoite gra|anski prava se podlo`eni na religiozno gonewe-napadi i zatvorawe na
hramovi, ko{tumstva(svetotatstvo) vrz Sv.Tajni, nasilie nad sve{tenoslu`itelite.
Vo istoto vreme voveduvaweto na unijata vrvi nasekade i toa po eden mnogu podol
na~in koj za prvpat se pojavil to~no vo jugozapadna Rusija. Ova e takanare~eniot
“isto~en obred” lukava izmislica na jezuitite koi se specijalno isprateni od
papata vo Polska za borba so Pravoslavieto u{te vo 1564god. Poznavaj}i ja
tvrdosta na pravoslavniot narod tie re{avaat da gi privle~at po pat na izmama
neprosvetenite, zapazuvaj}i go nadvore{niot i vnatre{niot vid na zavzemenite od
niv pravoslavni hramovi i imitiraj}i vo niv celosno i to~no pravoslavnoto
bogoslu`ewe i obred. Edinstvena vidliva razlika e spomnuvaweto na rimskiot papa
namesto pravoslavniot episkop i dodavaweto na FILIOQUE
vo
Simbolot na verata.
I pokraj site maltretirawa i lukavstva golem del od pravoslavnite
ostanuvaat verni na svojata pradedovska
vera. No jezuitskoto lukavstvo na iskoristuva malodu{nosta na nekoi pravoslavni
episkopi kon koi {to pokasno se prisoedinuva i toga{niot Kievski mitropolit
Mihail(Ragoza)‚ za da gi natera kon unija koja im e pretstavuvana kako
edinstven na~in za da se podobri polo`bata na pravoslavnite. I navistina vo
1591god. nekolku nedostojni jerarsi tajno od svoeto stado se obra}aat kon kralot
Sigzmund III
so molba za obedinuvawe so Rim. Kralot isto taka tajno im garantira za~uvuvawe
na eparhiite i kralskoto pokrovitelstvo‚ vetuvaj}i im na ovie i na site
pravoslavni klirici koi ja primile unijata‚ravni prava i slobodi kako i na
rimskite duhovnici. Pravoslavniot klir i narodot doznavaat za ova predavstvo
duri 1594god. koe predizvikalo golemo nezadovolstvo. No najrevnosnite
inicijatori na unijata brzaat da pojdat vo Vatikan kade {to se sve~eno primeni
od papata Kliment VIII
i go potpi{uvaat aktot(protokolot) za unijata na latinski i ruski jazik. Za ovoj
slu~aj e sozdaden duri i specijalen medal so natpis ”RUTHENIS
RECEPTIS”
(“Prisoedinuvaweto na Rusite”) na koj se zema pravoslaven padnat na kolena
vo zemen poklon pred nozete na papata5.
Smutenoto pravoslavno dvorjanstvo od Litvanija vedna{ ispra}a vo polskoto
sobranie delegacija so barawe episkopite otpadnici da bidat li{eni od san. No
kralot ne samo {to otka`uva tuku i so specijalen manifest oficijalno ja objavuva
unijata i go iska`uva svoeto odobruvawe. No negoduvawata se zasiluvaat i vo 1596
god. vo gradot Brest e svikan pravoslaven crkoven sobor za re{avaweto na ova
pra{awe. I pokraj golemiot pritisok na vlasta unijata e otfrlena i predavnicite
se li{eni od san. No Sigzmund III
koj
e vospitan od jezuitite celosno go prenebregnuva sobornoto re{enie i brza da go
zacvrsti prisoedinuvaweto kon Rim. Preosve{teniot Nikifor, egzarh na
Konstantinopolskiot patrijarh, koj e ispraten kako negov zamenik na soborot, e
objaven za {piun zatvoren i ubien vo Marienburskata tvrdina.
“Obedinuvawe”
ili
razdeluvawe i teror?
Taka pravoslavieto vo Polsko - Litvanskoto kralstvo e postaveno nadvor od
zakonot(za nezakonsko) i raspravata so ispovednicite na “gr~kata vera” ve}e
se izvr{uva oficijalno - t.e. javno i nekaznivo. Sve{tenicite i monasite se
zatvorani, izma~uvani i ubivani, manastirite se pretvorani vo {tali,
pravoslavniot imot odzeman, a hramovite - predavani na unijatite ili pod kirija
na evreite. Iljadi vernici koi ne ja priznale verata se li{eni od mo`nosta da se
pri~estuvaat, da se ven~avaat i da gi kr{tevaat decata, kako i da gi ispra}aat
svoite pokojnici po hristijanski. @estoko se sledeni i progonuvani onie koi
sakaat da vr{at tajni bogoslu`bi.
Osobeno `estok gonitel na Pravoslavieto stanuva unijatskiot episkop
Josafat Kuncevi~ koj li~no rakovodi so pale`ite na hramovite i so progonite nad
pravoslavnoto naselenie. Po negova naredba telata na pravoslavnite se otkopuvani
od zemjata i se ostavani da gi jadat ku~iwata. Poradi svojata beskrajna `estokost
Kuncevi~ duri e ukoruvan od litvanskiot kancelar Sapega koj e viden katolik i
pretstavnik na samiot polski kral. Vo 1622 god. Sapega mu pi{uva na Kuncevi~:
“So Va{ite nepromisleni nasilstva Vie gi izma~uvate Ruskiot narod i go
pottiknuvate kon bunt... Poznato vi e {to zboruva prostiot narod - deka za nego
podobro e da bidi pod tursko ropstvo otkolku da trpi takvi stra{ni progoni za
verata na blego~estieto... Vie pi{uvate deka imate sloboda da gi besite
pravoslavnite i da im gi se~ite glavite , deka nivnite crkvi treba da se
predadat na podigruvawa i ismejuvawa. Gi zatvorate hramovite za da umiraat
lu|eto bez hristijanski pogreb - kako jazi~nici...”
Ponatamu Sapega sam gi priznava tragi~nite rezultati od nivnoto
prisoedinuvawe : “Nikoga{ vo tatkovinata ne sme imale vakvi razdori ...
Namesto radost Va{ata izmama na unija ni donese tolku taga, bespokojstva i
bezredici taka {to pove}e sakame da `iveeme bez nea”. I istaknuvaj}i potok od
`albi protiv episkopot unijata kancelarot go predupreduva: “Podobro e da
gledate da ne si go navle~ite vseop{tiot gnev na i omraza i samiot da se ~uvate
od op{tonarodnata osuda”.
No Kuncevi~ ne go poslu{uva kancelarot. Na 12.XI.1623
god. toj vleguva vo svojata orda vo Vitebsk pravi nasilstva i maltretirawa nad
pravoslavnoto naselenie i gi razru{uva kolibite okolu gradot kade {to se
odr`uvaat tajni bogoslu`bi.Koga eden od negovite |akoni go napa|a pravoslavniot
sve{tenik, narodot izleguva od trpenie i se nafrla vrz unijatskiot
“arhierej” i go ubiva so kamewa i stapovi. Toga{ papata li~no go pottiknuva
polskiot kral na `estoka rasprava so “{izmaticite”. Dvajcata
kmetovi(gradona~alnici) i 18 gra|ani od Vitebsk se osudeni na smrt, drugi 100
du{i uspevaat da se spasat so begstvo i dobivaat uslovna smrtna kazna. Dvete
crkvi se urnati, gradot gi zagubuva svoite privilegii i pa|a vo nemilost.
No Vatikan ne se zasrami da go objavi Kuncevi~ za “sve{tenoma~enik”.
Na 23.IV.
1867 god. toj e kanoniziran. Pokasno vo specijalna enciklika po povod 300 godini
od negovata smrt papata Pij XI
go narekuva “apostol” i “pravednik” istaknuvaj}i deka takvi primeri za
“svet `ivot” treba da go pomatat edinstvoto na site hristijani. Vo 1963 god.
pri Pavle
VI
ostatocite mu se preneseni vo papskata bazilika “Sv. Petar” vo Rim i
polo`eni pod prestolot, pri mo{tite na Sv.Grigorij Bogoslov i Sv.Jovan Zlatoust.
Bez ni najmalo ugrizuvawe na sovesta dene{niov papa Jovan Pavle II
veleglasno zboruva za “blagodatnata li~nost” na ovoj “apostol na
edinstvoto” ~ija {to krv go zacvrstila zasekoga{ “velikoto delo na unijata”.7
Pravoslaven
Otpor
Brest - Litovskata unija sklu~ena tajno od pravoslavnoto naselenie i
odr`uvana so politi~ki pritisok i javni represii sretna silen otpor vo liceto na
pravoslavniot narod. Posle predavstvoto na episkopite predavnici centar za
sprotivstavuvawe stanuvaat entuzijaziranite pravoslavni bratstva, koi {to
pe~atat mnogubrojni izdanija vo za{tita na pravoslavnata vera, pomagaat na
progonetite, se zastapuvaat za vistinata vo sudnicite, crkvite i u~ili{tata. Vo
ova te{ko vreme na ispituvawe i progoni Hristovata Crkva odnovo se ukrasuva so
podvizite na ma~enicite i ispovedanici za verata. Osobeno po~ituvan me|u niv e
Sv.prepodobno ma~enik Atanasij Brestki, igumen na simonovskiot manastir vo Brest
- Litovsk. Za svoeto cvrsto stoewe vo Pravoslavieto toj e frlen od latincite vo
zatvor i podlo`en na glad i pretepuvawe(ma~ewe). Vo 1645 god. e osloboden i
zaminuva za Kiev no samo 3 godini pokasno zaradi svoite smeli izobli~uvawa na
katoli~kite nasilstva e ubien podlo i tajno, no}e, dlaboko vo gorata. Go `igosuvale,
go ma~ele so ogan, no i pred iskopaniot grob Sv.ma~enik otka`al da ja predade
svojata vera i da se odre~i od nea i bil zastrelan vo glavata. Osum meseci
negovoto telo po~ivalo bez opelo se dodeka edno ov~ar~e ne im poka`alo na
manastirskite bra}a kade e zakopan nivniot igumen. Tie go iskopale teloto no}e
koe ostanalo negleno(neraspadnato) celi osum meseci, i go pogrebale vo hramot
posveten na Sv. Simeon Stolpnik. Mo{tite na Sv.prepodobno ma~enik Atanasij
Brestki ostanale celi na ~udesen na~in i posle po`ar, a ^udotvornata sila na
mo{tite pomagale na site koi se obra}ale so vera i blagovenie.
XVIII
vek
- Progonite prodol`uvaat
Borbata protiv pravoslovieto ne prestanuva vo zapadno evropskite zemji i
vo slednite stoletija. ^ernigovskiot Arhiepiskop Filareg vo svojata crkovna
istorija pi{uva: “Te{ko e da si pretstavime site `estokosti koi im bea
naneseni toga{ na pravoslavnite. Gi vrzuvaa pravoslavnite sve{tenici za stolbovi,
gi tepa so kam{ici, gi frlaa vo zatvori, gi ma~ea so glad, im gi se~ea prstite
so sabja, im gi kr{ea koskite na racete i nozete. A onie i koi posle seto toa
ostanuvaa `ivi i prodol`uvaa da ne ja primaat unijata bea progonuvani od svoite
domovi. Dewe napa|aa manastiri, gi ograbuvaa i potpaluvaa, monasite gi ma~ea na
razni na~ini a ~estopati gi ubivaa.
Ne~ove~ki gi ma~ea selanite i gra|anite za da gi napravat unijati. Pravoslavniot
narod kako stado ovci nasila go teraa vo rimokatoli~kite ili unijatskite crkvi.
Vo vremeto koga vo pravoslavniot hram se ~ita{e Evangelieto vleguva{e upravnikot,
go tepa{e narodot so kam{ik i gi brka{e lu|eto kako dobitok da izlezat nadvor.
Na mnozina im gi urivaa domovite i gi pretepuvaa duri do smrt. Vo Kiev -
centarot na religiozniot `ivot, vo ovoj kraj, sekojdnevno pristignuvaa `albi od
`itelite na jugozapadna Ukraina koi bea nasila prinuduvani da ja prifatat
unijata. Tuka pristignuvaa za da ja baraat za{titata na Mitropolitot i selskite
sve{tenici izbrkani od svoite enorii, li{eni od pokriv nad glavata i od sekakov
imot ~esto `estoko ma~eni i osakateni. I pokraj zabranata na vlasta, mnogubrojni
tolpi na lu|e minuvaj}i niz voenite prohodi doa|aa da se poklonat na kievskite
svetii. Tie nosea u`asni raskazi za stradawata koi gi trpea vo rodnite mesta
zaradi nivnata vernost kon pravoslavieto”.8
Vo @itieto na Pasij Veli~kovski, sovremenik na ovie slu~ki, go napi{al
sledniv potresen nastan za ma~eni~kata smrt na eden od mnogute ispovednici na
Pravoslavieto vo tie godini: “Vo na{eto selo neodamna ima{e vakov slu~aj: \akonot
koj {to slu`e{e tamu pla{ej}i se da ne go naklevetat pred progonitelite na
Pravoslavnata vera po vreme na Liturgijata go ~ita{e osmiot ~len na Simbolot na
verata vaka: “I vo Duha Svjatago, Gospoda, @ivotvorja{tago i`e od Otca
Istinna Ishodja{tago”(t.e. od Vistinskiot Otec namesto “od Oca i Sina”-
kako {to go citiraat katolicite) i taka izvesno vreme gi zabluduva{e (la`e{e)
unijatite. No posle izvesno vreme sepak go naklevetija pred upravitelot -
katolik, deka ne go ~ita Simbolot na verata po katoli~ki. Koga za toa razbra
upravnikot se ozlobi, zel so sebe grupa vojnici i vlegol vo crkvata malku pred
da se ~ita Simbolot na verata. Koga bla`eniot |akon izlegol na sredinata od
crkvata i zapo~nal da ~ita, upravnikot zastanal do nego i zapo~nal vnimatelno da
go slu{a sekoj negov zbor. \akonot razbral so kakva cel se pribli`il upravnikot
i po~nal da ~ita visoko, bavno i sve~eno. Koga do{ol do zborovite “i vo Duha
Svjatago” sam se ispolnil so Svet Duh i u{te povisoko i glasno rekol: “i vo
Duha Svjatago, Gospoda, @ivotvorja{tago, I`e od Otca Ishodja{tago” propu{taj}i
go zborot “Istina” koj dotoga{ go ka`uval od malodu{nost. Upravnikot izvikal
kako div yver i u{te tuka vo crkvata skoknal vrz |akonot, go fatil za kosata, go
turnal na zemja i po~nal da go udira so noze, potoa naredil da go iznesat nadvor
i bezmilosno da go tepaat so stapovi. Me|ubremeno nekoj od prisutnite uspeal da
pojdi kaj majkata od |akonot i da i ka`i za ona {to se slu~ilo. Taa vedna{
dotr~ala pri svojot sin i pla~ej}i zapo~nala da go te{i da ne pa|a so duhot, no
da go dade svojot `ivot za Pravoslavnata vera. “Ne se pla{i od ova kratko
ma~ewe, no pretrpi za verata duri i smrt, za da dobie{ od Hrista ma~eni~ki venec
vo Carstvoto Nebesno” vikala majkata.
Vo odgovor na nejzinite zborovi ma~enikot rekol: “Ne se somnevaj vo
mene majko, jas sum gotov da gi podnesam ne samo ovie rani no i iljada pati
pote{ki rani za verata vo koja {to e na{eto spasenie”. Pri ovie zborovi
majkata mu zablagodarila na Gospoda Isusa Hrista zaradi toa {to ja udostoil da
stani majka na ma~enik. A ma~itelot koga go videl i ~ul seto toa se ozlobil u{te
pove}e i naredil da go ma~at |akonot u{te pove}e. Taka pod nivnite udari
Hristoviot ma~enik ja predal svojata du{a vo Bo`jite race”.9
Duri vo krajot na XVIIIv.
Koga Rusija si gi vra}a site zapadni zemji, `ivotot tamu se normalizira i
narodot dobiva mo`nost da ja izjavi spokojno svojata volja. Zapo~nuva masovno
vra}awe vo lomoto na Pravoslavnata Crkva i obnovuvawe na blago~estivite tradicii
vo hramovite - spokojno postepeno i mirno. Na 12.II.1839
god., Pravoslavna nedela, soedinuvaweto e oficijalno objaveno na crkoven sobor
vo gradot Vitebsk. Vo ~est na golemata slu~ka e napraven medal za zapamtuvawe na
slu~kata so natpis: “Oddeleni so nasilstvo(1596), soedineti so qubov(1839)”.
Starite
metodi vo najnovo
vreme
“Perestrojkata” i raspa|aweto na sovetskata dr`ava pod znameto na
demokracijata gi obnovija starite rani, naneseni pred ~etiri veka vo
jugozapadnite ruski zemji. Sramnite dela i istoriskata kompromitiranost na
unijata vo Rusija ne gi smutuvaat ni najmalku rimokatoli~kite
ideolozi i tie taka se dr`at za nea, ja vdahnovuvaat i ja nametnuvaat.
Nagovoreni i poddr`uvani od Rim, denes ukrainskite unijati so javna agresivnost
se vturnaa da ja “baraat pravdata”, da zavzemaat crkvi i da grabaat du{i. Se
stigna dotamu vlasta da im predava pravoslavni hramovi po cenata na nasilie i
represii.
Eden od mnogute takvi slu~ai ni go raska`uva Qudmila Perepolkina vo
svojata kniga “Ekumenizmot - pat koj vodi vo propasta” : “Vo grad
Sambor(Lvovska oblast) od mart 1991 god. grupa od 100 pravoslavni du{i ne go
napu{taa hramot “Ro`destvo na Presveta Bogorodica”, vo znak na protest
protiv re{enieto na gradskite vlasti da go predadat hramot na unijatite. Ovie
lu|e po~nale da {trajkuvaat so glad. Zaedno so sve{tenoslu`itelite vo crkvata
imalo vozrasni lu|e kako i `eni so deca. Bez da obra}aat vnimanie na
sekojdnevnite maltretirawa i predizvici na katolicite koi frlale vo hramot
zapaleni fakli i `eleza, pravoslavnite se dr`ele tvrdo i ostanale vo hramot do
esenta. Koga gradskite vlasti videle deka dolgovremenata opsada ne pomaga re{ile
tamu da go uni{tat Pravoslavieto so sila . Za taa cel na 17 septemvri 1991
god.(~etiri dena pred praznikot na hramot) vo gradot Sambor se sobrale grupi na
OMON(specijalci), 900 du{i do zabi vooru`eni. Tie dobile zapoved da go napadnat
hramot “Ro`destvo na Presveta Bogorodica” i da gi isfrlat site pravoslavni
koi se nao|ale vo nego. Vo po~etokot OMON koristel gas solzavec a posle so pomo{
na silen kamion gi iskr{ile vratite od hramot, se vturnale vnatre i zapo~nale da
go tepaat i osakatuvaat sekoj {to }e im izlezel pred o~i. Vo taa kasapnica bile
iskr{eni racete na nekolku deca, osakate bil pretstavnikot na Lvovskoto
pravoslavno bratstvo O.Jovan [vec, `estoko bil pretepan nastojatelot na hramot
O.Aleksandar [vec, koj ma{ki se borel so nasilnicite. Ranetite i okrvaveni lu|e
koi bile isfrleni od hramot kade se molele cel `ivot, bile odneseni vo zatvor i
preku no}ta bile zatvorani vo posebni }elii. Vo }elijata kade {to bile dvajcata
bra}a sve{tenici, bile nafrlani u{te 12 du{i od koi nekoi bile so skr{eni race a
drugi so krvoizlivi...Taka redot vo Sambor bil obnoven.
Eve kakov e ekumenisti~kiot “dijalog na qubovta, pravdata i iskrenosta
‘ koj go podgotvuva obedinuvaweto so rimokatoli~kata “sestra” na
Pravoslavieto”.10
No i pred liceto na o~evidnite fakti Vatikan koj vojuva za
zaboravawe(bri{ewe) na istoriskata vistina prodol`uva da ja fali unijata kako
bogougodna i bogonadahnata(ako unijata navistina bila takva kako {to ja
pretstavuvaat rimokatolicite toga{ za toa }e me izvestea na{ite sveti otci kako
Sv.Marko Efeski i golem broj drugi ispovednici, no tie ne u~at da begame od
ekumenizmot i unijata kako od vseeres, kako od eres koja e majka na site eresi).
Na jubilejnite sve~enosti po slu~aj od godi{nicata od sklu~uvaweto na Brest -
Litovskata unija papata Jovan Pavle II
izjavi: “Nie sme sigurni deka Gospodarot na istorijata gi nadahnal glavnite
li~nosti koi u~estvuvale na ovaa slu~ka pre 400 godini”... “Denes
blagodarej}i & na Bo`jata
promisla za nivnoto delo, nie ne prestanuvame da se molime za ova sveto
nespokojstvo, koe {to toga{ dade delumni poceneti plodovi, da prodol`uva da
dejstvuva i vo dene{novo pokolenie hristijani od Istokot i Zapadot...”.11
I navistina, diktiranoto od Vatikan “sveto nespokojstvo” prodol`uva i
denes da see razdori, predavstvo i smrt...(Predavstvoto e ve}e nalice vo na{ava
zemja, na{iot Arhiepiskop i nemu pod~inetite vladici go predadoa Sv.Pravoslavie,
gi povikaa rimokatolicite i nivniot papa vo drevnata Sveta Klimentova Ohridska
Arhiepiskopija, im ja predadoa na rimokatolicite i denes Ohrid stana - kako {to
izjavi eden spiker na Makedonskoto radio - “Slovenskiot Vatikan”).
Oktomvriskata
revolucija i
“Isto~nata
politika “ na Rim
Istorijata na unijata poka`uva deka Rim sekoga{ bil gotov za pohod protiv
Pravoslavnite dr`avi osobeno vo te{ki momenti za niv. Slu~kite vo na{iov vek
krasnore~ivo go potvrduvaat toa.
Rimokatoli~kiot svet ~ij prvosve{tenik papata Pij X
u{te 1913 god. deka Rusija i e najgolem neprijatel na Crkvata ja do~eka so
neskriena radost Bol{evi~kata revolucija. Samiot egzarh na Vatikan vo Rim pi{uva:
“Koga stana Oktomvriskata revolucija, ruskite katolici se po~uvstvuvaa sre}ni
duri pri sovetskata vlada koga Crkvata i dr`avata bea razdeleni, nie mo`evme
slobodno da zdivneme. Kako religiozen vernik jas ja vidov Bo`jata promisla vo
ovaa slu~ka...”.12
Rimokatolicite brzaat da ja iskoristat mo`nosta da se vturnat kako bolci
vo ov~ja ko`a me|u rastrgnatoto(rasprsnatoto) Hristovo stado. Vo istoto vreme
koga ruskiot Patrijarh Tihon frla anatema vra bogobornata bol{evi~ka vlast,
papskiot prestol go poka`uva javno svoeto zadovolstvo od pa|aweto na
pravoslavnata monarhija i brza da vleze vo pregovori so sovetskata vlada.
“Bol{evi~kiot re`im ubiva sve{tenici, oskvernuva hramovi i svetiwi, razru{uva
manastiri” - re~e benediktinecot Hrizostom Bauer. “Ne se li sostoi tokmu vo
toa religioznata misija na bez religiozniot bol{evi~ki re`im? Toj gi vodi kon
iz~eznuvawe nositelite na ”{izmati~kot” (razbiraj - {ravoslavnoto) mislewe‚
taka da se re~i ”go ras~istuva mestoto” po toj na~in davaa mo`nost za
duhovno yidawe13” i za da ne ostane somnevawe vo kakvo tajno
”duhovno soyidawe” stanuva zzbor‚ eden rimokatoli~ki pe~aten organ izdavan
vo Viena tvrdi: ”Bol{evizmot dava mo`nost za obra}awe vo katolicizam na
podvi`nata Rusija”14
Papskata ”isto~na politika” ja lansira francuskiot jezuit episkop
D’erbini koj e specijalno ovlasten od papata da vodi pregovori so sovetskata
vlada vetuvaj}i pomo{ za me|unarodnoto priznavawe na SSSR vo zamena za
”otvaraweto na vratite” za unija na Rim so Rusija. So francuski diplomatski
paso{ toj tripati ja posetuva Sovetska Rusija izvr{uvaj}i argjerejski hiromantii
so cela da sozdade rusko rimokatoli~ko duhovenstvo koe da e prifatlivo za
bol{evi~kata vlast. Za da go osiguri svoeto proniknuvawe vo Rusija‚ Vatikan
prv na konferencijata vo Xenova (1922 g.) dava diplomatska poddr{ka na
bezbo`nata sovetska vlada koja ne e priznaena dotoga{ od nitu edna dr`ava.
Sleduvaat tajni pregovori vo Berlin pome|u sovetskiot komesar po nadvore{ni
raboti ^i~erin i papskiot pratenik kardinal Paceli‚ idniot Papa Pij XII.
Tajnata
telegrama od 6-II-1925
g. za~uvana vo arhivite na frnacuskoto ministerstvo za nadvore{ni raboti
soop{tuva za uverenieto na sovetskiot pratneik Krestinski pred kardinalot deka
Moskva nema da se protivi na vnedruvaweto na rimokatoli~ki episkopi i
rimokatoli~ki mitropolit vo Rusija - naprotiv }e im bidat obezbedeni
najblagoprijatni uslovi za dejnost. [est dena pokasno vo duga tajna telegrama se
zboruva za dozvola da se otkrie Rimokatoli~ka seminarija. Ete so {to e zafaten
”Svetiot prestol”‚ dodeka bezbo`nata vlast so neopisiva `estokost
istrebuva ljadnici sve{tenici i vernici‚ gi predava na nevideni
podigruvawa hramovite i svetiwite! A rimokatoli~kite episkopi i papa
zadovolno gi trijat racete i so cinizam propovedaat deka: ”Gospod go meti so `elezna
metla pravolsavniot Istok za da se zacari ednata katoli~ka crkva”15.
No skoro zapadnite dr`avi zapo~nuvaat edna po edna da go priznavaat
Sovetskiot Sojuz i poddr{kaa na Vatikan postepeno stanuva ne tolku mnogu
neophodna za Moskva - u{te pove}e vo 1927 g. Koga se pojavuva `alnata
deklaracija na mitropolitot Sergej za vernost kon sovetskata vlast‚ D’erbini
e zamolen da ja napu{ti Rusija.
Dudri vo krajot na 1929 g. i po~etokot na 1930 g. Koga Vatikan soznava
deka nema da uspee negoviot plan zapo~nuva da zboruva protiv prestapite
nabol{evi~kiot re`im - kako dotoga{ da ne gi zabele`al! (~udno e kako
bol{evicite gi ozlagale bezgre{niot papa i kako toj ne zgre{il?) Celi 20 godini
posle revolucijata vo 1937 g. Se pojavuva poznatata ep??? Ciklika na papata Pij XI
”Bo`estveniot” Iskupitel” koja go izobli~uva komunizmot.
Denes Vatikan mnogu saka da se ukrasuva so oreolot na antikomunizam. Vo
o~ite na mnogumina za slugite na papata za pa|aweto na ateisti~kite totoalitarni
re`imi se golemi. Na gorenavedenive fakti koi se premnogu neprijatni za Rim
poka`uvaat deka navistina ima zo{to Vatikan da saka da se is~isti istoriskata
pamet.
Novite
planovi na Vatikan
Posle propa|aweto (neuspehot) na diplomatskite ~ekori‚ Vatikan
elasit~no gi promenuva svoite ~ekori. Kompromitiran so poddr{kata na
bol{evi~kiot re`im‚ sega Vatikan re{ava da ja s{e~ali doverbata na
pravoslavnite koi stradaat kako vo Rusija taka i vo emigracijata‚ osuduvaj}i
gi zlite bezbo`nici i dr`ej}i moleben za izbavuvawe od neprijatelite na crkvata.
No toa e samo nadvore{nata strana. Drugata pomalku zabele`liva no daleku
pozna~itelna e otkrivaweto vo Tim na papski institut ”Rusikum”‚ koj
podgotvuva msioneti za Sovetskiot Sojuz. Ovde odnovo e zemen kako oru`je
lukaviot ”isto~en obred”‚ koristen pri Brest - Litovskata unija i smetan
od negovite izobl~uva~i za”onoj most po koj {to Rim }e vle}e vo Rusija”.16
Sve{tenicite - misioneri koi se podgotvuvaat vo institutot se obu~uvaat
ne samo na ruski jazik‚ istorija‚ literatura i pravoslavno bogoslu`ewe‚ no
i na toa kako da dobijata potpolno pravoslaven oblik - da nosat brada i dolgi
kosi‚ da sviknuvaat kon bavni dvi`ewa i pokloni - t.e. so ni{to da ne se
razlikuvaat od pravoslavnoto duhovenstvo. ”Isto~niot obred” toj izmamen
metod koj {to mo`i da se koristi za plivawe pod tu|o zname e primenuvan osobeno
aktivno me|u Ruskite emigranti na Zapad. Na emigrantite im se predlaga pmo{ i
materijalna podddr{ka‚ otvorawe na ruski u~ili{ta za nivnite deca i seto toa
za da bidat podla`eni da vlezat vo unijatskite crkvi koi navidum se stoprocenti
pravoslavni crkvi.
Osobeno vnimanie zaslu`uva planot koj e izraboten vo toa vreme od ve}e za
nas poznatiot episkop D’Erbini-pretsedatel nakomisijata ”Pro
Russia”
kon papskiot Isto~en insstitut koj go pi{uva do rakopolo`eniot od nego episkop
Neve slednovo poverlivo pismo od 5-II-1931
g. : ”Nakratko mojot proekt e sledniot: da se podgotvi po~va za izbirawe na
nov ruski patrijarh17‚ koj najduvaj}i e vo iden moment vo Rusija‚
bi mo`el da dojdi u{te pred intronizacijata (rakooplagaweto za patrijarh) na
Zapad i ako e mo`no da sklu~i unija
so Svetiot prestol.... Mislam deka takov kandidat mo`e da bidi vladika Vrtolomej
(koj tajno primil rimokatoli~ka vera)”. Izbiraweto na patrijarh spored
zborovite na D’erbini trebalo da stane so pomo{ta na Rim preku sobirawe na
potpisi od oddelni pravoslavni episkopi. Blagodarniot kandidat trebalo da ja
potppi{i unijata ‚ a izma~enata od bol{evizmot Rusija da ja primi vo odgovor
na nov velikodu{en gest na Rim: ispra}awe kako dar mo{tite na Sv. Nikolaj ^udotvorec
koi se mnogu po~ituvani od Ruskiot narod!”Mo{tite na Sv. Nikola bi mo`ele vo
neophodniot moment da izvr{at triumfalno {estvie (vo Rusija) vo po~etna
pridru`ba so u~estvoto na samiot priemnik na Petar (t.e. papata)”. Veli
D’Erbini.
”Duri i ako seto ova Vi izgleda nevozmocno - prodol`uva ponatamu
D’Erbini- zarem progalsuvaweto na ruski patrijarh od Vatikan (ili blagodarenie
na Vatikan)‚ nema da dobie vo sega{ni uslovi najubav odzvuk?”. I na krajot
zavr{uva: ”Pomislete a seto {to e neophodno za da se ostvari ovoj plan‚ duri
i ako krajniot rezlutat Vi izgleda premnogu daleku. A ako imate potreba od
materjalna pomo{ soop{tete mi”.18
Rimokatoli~kiot episkop Neve koj dejstuval vo Rusija dobil od papata
mnogu golemi ovlstuvawa tajno da rakopolaga sve{tenici i episkopi‚ izvr{uvawe
natainstva i obredi‚ preminuvawe od Preavoslavie vo Rimokatolicizam. Na
poslednovo D’Erbini daval golemo zna~ewe dozvoluvaj}i im na obratenite da ja
za~uvaat tajnata na svojata nova verska pripadnost. Voop{to rimokatoli~kite
sve{tenici vo SSSR im bile dadeni posebniprava: da izvr{uvaat mi`i na sekoe
mesto i vo sekoe vreme bez bogoslu`beni ode`di‚ da pri~estuvaat so obi~en leb
(pri~esnata mo`ela da bidi dadena od mirjani)‚ da gi prostuvaat site
grevovoi vklu~uvaj}i gi i onie za koi spred rimikatoli~kite pravila treba da se
obrati{ li~no kon papata ... Vo po~etokot na 30-tite godini otec
Nevestanal fakti~ki ”episkop na cela Rusija” 19.
Razotkriena
Tajna
I pokraj dejnosta na kotoli~kiot pratenik‚ planot na D’Erbini te{ko
mo`ela da se sprovoedi zad ”`eleznata zavesa” na sovetskot re`im. No koga vo
1960 g. Ruskata Pravoslavna Crkva vleguva vo ekumenist~koto dvi`ewe‚ vratite
pred Rusija postepeno se otvoraat za me|ukonfesionalni kontakti. Se povidlivi
stanuvaat rezultatite od dejnosta na Vatikan i sozdadeniot od nego unjatski
institut ”Rusikum” kade {to ~estopati gostuvaat i visoki pravoslavni klirici.
Vo mesec mart 1993 g. Poznatiot Rimokatoli~ki vesnik ”The
Tablet”
izdavan vo London go publikuva soop{tenieto deka pokojniot Leningradski
mitropolit Nikodim koj bil najaktiven pretstavitel na Ruskata Pravoslavna crkva
vo (Svetskiot Sojuz na Crkvite) - SSC i negov pretsedatel, eden2 od
najglavnite kandidati za Ruskiot patrijar{iski prestol bil taen rimokatoli~ki
episkop spred tvrdeweto na Mihail Havrilov unijatski sve{tenik rakopolo`en od
mitropolitot vo 1975 g.^etiri godin pred toa Havrilov koj bil pravoslaven
seminaist u~el sredno bogoslovsko) vo Leningrad‚ ~itaj}i gi delata na Vl.
Solovov‚ se obra}a vo Rimokatolicizam. Skoro toj doznava za postoeweto na
mre`a na tajni katolici okolu Leningradskata seminarija. Vo juli 1973 g. Samiot
toj tajno e primen vo Rimokatoli~kata crkva pri koe {to katoli~kiot sve{tenik
koj tajno go dovel mu soop{til dkea mitropolitot Nikodim e taen rimokatoli~ki
episkop priznato od Pavel VI
so
jurisdikcija nad cela Rusija. Dve godini pokasno Havrilov e postri`en za monah
od Nikodim koj mu dava eden broj jezuitski ustav-”Konstitucii” - na ruski
jazik i mu nareduva da `ivee sproed nego. Na 9-X-1975
g. Go rakopolo`uva za |akon‚ a na 4-X-’75
g. Za sve{tenik bez da se baraat zakletivte koi obi~no gi davat pravoslavnite
sve{tenici. Eve kako Havrilov ja opi{uva poslednata sedba so Nikodim:”toj me
blagoslovi i mi dade upatstva da gi ~uvam svoite katoli~ki ubeduva}a i da
napravam se {to e mo`no za razrasnuvaweto na rimokatoli~kta kauza ne samo vo
Ukraina no i vo Rusija. Mitropolitot isto tak mi zboruva{e za praktikata na
negovite prethodnici i me pomoli da bidam blagorazumen.”
Ovie i drugi otkirtija za mitropolit Nikodim se potvrduvaat i od knigata
”Strast i vokskresenie”, “Grkokatoli~kata crkva vo Sovetska Ukraina
1939-1989)” izdadenavo Lvov vo 1592 g. Od
otec Ser` Kelehr biv{ pravoslaven sve{tenik‚ a sega u~esnik vo
ukrainskoto unjatsko div`ewe20.
Kolku i u`asno da izgleda ova soop{tenie toa e vozmo`no za onie koi {to
se zapoznaeni so brzata i golema kariera na Nikodim Rogov21. Vo
prokatoli~kata ”aktivnost” na Leningradskiot mitropolit vleguva ne samo
napi{uvaweto na op{iran disertacija - biografija na papata Jovan XXIII
(656
str.!) za koja dobil titula magistar po bogoslovija‚ no i slu`ewe vo rimskiot
unijatski Institut ”Rusikum” kade {to pri~estvuval i rimokatolici.
Za nesre}a pokojniot mitropoli sozdade cela ekumenisti~ka ”{kola” vo
Ruskata Pravoslavna Crkava. Denes negovite vospitanici zavzemaat va`ni crkovni
slu`bi. Poseanite od nego semina doprva }e gi davaat svoit plodovi....
”Sovremenoto
barawe na celosno op{tewe”
Za
toa kako postepeno‚ tivko i krade{kum unijata vo svojot nov model - ”barawe
za celosno op{tewe” se vnedruva vo Pravoslavnata Crkva ne svedo~i pismoto na
Ruski pravoslavni emigranit koe e publikuvano vo vesni ”Radone`”‚ br.
17-20/1996 g. Ko{to ovde go davame vo skraten vid.
”mnogu sme ratrevo`eni od toa {to Gospod (ne slu~ajnosta!) dopu{ti da
staneme svedoci i bez na{a voqa.
Jas i mojata `ena ja koristevme sekoja mo`nost da gi posetime svetiwite
vo pravoslavna Rusija od koja {to pove}e od 60 godini bevme nasilno oddeleni.
Nie `iveeme vo katoli~ka dr`ava (Argentina)... Vo na{ite prijateli ima i nikolku
katoli~ki sve{tenici i nie tamu jasno gu ~ustvuvame silniot pritisok na
katolicizmot protiv Pravoslavieto...
I
taka kako gupa od slu~ajnossti da ne odnese vo Mironskiot manastir (vo Pskov).
Tamu be{e sosema pusto. Nema{e nikoj ”Muzejot - hram so freski treba{e da bidi
otvoren duri vo 11 usot. Slu~ajno pokraj nas pomina raobtnik i ni re~e dekav vo
crkvata slu`bi se dr`at retko i deka na niv se pristustvuva samo po pokana...
Ovde zapo~na na{eto ~udewe-obi~no Ruskite (pravoslavnite crkvi se otvoreni za
site! Vo toa vreme se pojavi eden monah i nie se dobli`ivme do nego. Koga razbra
deka sme do{le od sranstvo toj mnogu qubezmo me pokani da go razgledame hramot i
da prisustvuvame na bogoslu`bata. ”]e ima itlaijanci tie denes go praznuvaat
uspenie po noviot stil no brzo }e zavr{at”.
Hramot e {totuku obnoven‚ ikonite gi ima premalku‚ nema carsi vrati
nitu ju`ni i severni. Se poka`a deka monahot so kogo razgovaravme e arhimandrit
Zenon-igumen na manastirot (poznata ikonopisec). Ikonite vo hramot se crtani od
nego.
Otkako
ni se izvini o. Zenon vleze vo oltarot za da se prigotvi za liturgijata. Vo
crkvata vlegoa grupa itlaijanci‚ a od niv trjca bea sve{tenici. Tie se oblekoa
vo katoli~ki obleki i za na{e najgolemo za~uduvawe zapo~naa katolii~ka misa. O.
Zenon so epitrahija prisustuvva{e vo oltarot. Posle osvetuvaweto na sv. darovi
po katoli~ki obi~aj‚ stre{inata od katoli~kite sve{tenici se pri~esti so
beskvasen leb potopuvaj}i go vo vinoto‚ vtor se pi~esti o. Zenon‚ isto taka
so beskvasen leb‚ potoa katoli~kite sve{tenici koi slu`ea pota tie izlegoa od
oltarot i gi pri~estija pravoslavnite monasi i site italijanci. Ova nego vidovme
so svoite o~i deka pravoslavni se pri~estuvaa so katoliki beskavsen leb natopen
vo vino. Pri ~itaweto na sibolot na verata tie ne go ka`aa Filioqueto
.
Sega katolicite sekoga{ pravat taka koga sakaat da im ugodat na pravoslavnite.
Posle misata nie doznavme deka stre{inata na ksendvovite ?? (rimskite sve{tenici)
u~el vo Rim vo institutot ”Rusikum” i duri najdovme zaedni~ki poznati pome|u
ispratenite sve{tenici od Rim vo Argentina koi gp praktikuvaat isto~niot (obi~aj)
obred poradi toa {to vo Argentinskite provincii ima golem broj na pravoslavni
Sloveni.
I
na drugi mesta vo Rusija nie vodovme kako idejata za ”eden Bog” proniknala
vo propovedite na nekoi sve{tenici. Taa se praktikuva vo yidovite na detkstata
gradinka vo u~ili{teto-internat NO
167
vo Moskva (stanica ”Pervomajskaja” na metroto)‚ kade {to slu`i preminatiot
vo katoli{tvio o. Andrej...
[to
}e re~e za ova Moskovskata patrijar{ija?
Zarem nejziniot odnos kon katoli`izmot se promenil? Ako se poka`i deka
taa (Moskovskata patrijarhija) dopu{ta me{oviti bogoslu`bi na pravosavni monasi
so katolici i go zamenuva Sv. Pri~astie so jadeweto beskvasici nie se pla{ime
deka Ruskata Crkva }e trgne po patot na zagubuvawe na svojata svetost koe{to za
nas bi bilo te`ok udar...”22.
U`asnata postapka na bra}ata od drevniot pravosaven Miro`ki manastir na
~elo so arhimandrit Zenon‚ verjatno e nivno samovolno dejstvo.... No ne e li
toa plod na izobilno izlienata ekumenisi~ka ”qubov”‚ koja be{e propovedana
od pravoslaniot (?) mitroopolit Nikodim i negovite vospitanici koja na praktika
go razjaduva pravoslavnoto soznanie i tajno go vnedruva (vseluva) obedinenieto
so Rim... ^udno li }e bidi posle seto ova ako eden den pro~itami vo vesnicite
deka unijata e ve}e oficijalno sklu~ena?
Vo
nave~erieto na tretoto iljadoletie
Osobeno
uporni stanuvaat povicite na Vatikan za obedinuvawe so nabli`uvaweto na 2000
godi{ninata od Ro`destvo Hristovo.
U{te pred dve godini mediumite za informacija soop{tija za sobranieto na
rimokatoli~ki episkopi i kardinali vo Vatikan na koe {to pretsedatel be{e samiot
papa Jovan Pavle
II.
Na ovaa sednica bile razgleduvani razli~ni inicijativi za da se pre~eka golemiot
jubilej. Tie inicijativi najdoa oficijalen izraz vo papskata enciklika “TERTIO
MILLENIO ADUENIENTE”(vo
nave~erieto na tretoto iljadoletie), koja {to stana vodi~ i programen dokument
za golem broj akcii(proslavi) posveteni na jubilejot. Osobeno zna~ewe se dava na
idejata za sredba na pretstavnici na site hristijanski ispoveduvawa vo Erusalim
ili vo Vitleem vo 2000 god. a pritoa glavnoto praznuvawe na jubilejot treba da
se odbele`i so obedinuvaweto na pravoslavni i rimokatolici.
Vo istiot duh noviot papski pratenik vo Bugarija Blasko Kolaso go izjavi
skoro posle prvata sredba so bugarskiot Patrijarh Maksim slednovo: “Toa za koe
{to zboruvavme e deka spored voljata na Isus nie sme edno celo i denot na na{eto
obedinuvawe ne e nekade vo dale~na idnina. Sega{nava sredba be{e del od
podgotovkata za na{eto obedinuvawe”.23
Ne pomalku va`en moment vo enciklikata na papata Jovan Pavle
II e
idejata za sproveduvawe na “me|unarodni dijalozi” vo koi {to “judejcite i
muslimanite treba da go zavzemat prvoto mesto”. Isto taka se predviduva
“podgotvuvawe na istoriski sredbi na mesta so golemo simboli~no zna~ewe kako
Vitleem, Erusalim, planinata Sinaj... i na drugi mesta so
rakovoditeli(poglavari) na golemite svetski religii”.
Podgotovkata za jubilejot treba da gi opfati trite posledni godini od
na{evo iljadiletie no fakti~ki taa ve}e odamna e po~nata.
Spomenatata enciklika na papata Jovan Pavle II
sprovedlivo
mo`e da se nare~i “istoriski dokument”. Taa planira zavr{uvawe na etapata za
obedinuvawe na razni hristijanski ispoveduvawa i podgotvuva nova etapa -
zbli`uvawe so drugite religii. Na praktikata toa ozna~uva uni{tuvawe na
Pravoslavieto preku “pretopuvawe” so drugite nepravoslavni ispoveduvawa i
po~etok na “pretopuvawe” na hristijanstvoto vo drugite nehristijanski
religii. Vo ovaa skverna i sinkreti~na smesa nema da ima nikakvo mesto za
Hrista, zatoa {to “hristijanstvoto” koe {to }e u~estvuva }e bidi
hristijanstvo bez Hrista. Probivaj}i se da zavladee so sovremenoto
me|ureligiozno dvi`ewe Rim javno prima eden isklu~itelno opasen pat, koj {iroko
gi otvora vratite na novoto globalno religiozno soznanie i vodi direktno kon
epohata na antihristot. Ete tokmu poradi ova denes sekoj pravoslaven hristijanin
treba da si gi spomne zborovite na Sv.ap.Pavle: “Pa taka, gledajte, kolku
vnimatelno treba da postapuvate: ne kako nerazumni tuku kako mudri koristej}i go
vremeto zo{to dnite se lukavi”(Ef. 5:15-16).
Bele{ki
1.
“L
Osservatore Romano” br.28,12.VII.1996
god. str.1; br.29,19.VII.1996
god. str.7
2.
“Crkoven
vesnik” br.12/23
III
1992 god. str.1-2
3.
Vidi
spisanie “Pravoslavno slovo” br.10,
X-1993
god. str.18 - Sofija
4.
N.Voejkov,
“Pravda ob uniatstve”, Sveto Pantalemonski manastir
1992 god. str.25-Aton
Sv.Gora
5.
N.Boejkov,
“Cerkov Rus i Rim”, Xordanvil 1983 god.
str.321
6.
\akon German
Ivanov - Trimadcatij, “Vatikan i Rossija”
Monreal 1989 god.
str.10-11
7.
Tamu str.11
8.
Protoerej
Sergij ^etver~kov, “Starec Pajsij Veli~kovski”, Pariz 1988 god.
str.45-46
9.
Tamu
str.47-48
10.
L.Perepolkina
“Ekumenizmot pat koj vodi kon propasta”
Sofija 1993 god.
str.31-32
11.
“L
Osservatore Romano”
br.28, 12.VII.1996
god. str.1
i br.29, 19.VII.1996
god. str.7
12.
“Papstvo
i ego borba s Pravoslaviem” - Moskva, Stri`ev
1993 god. str.60
13.
Chrusostome
Bauer in Bayrischer Kurier,
8.III.1930
god.
14.
Schonere
Zukunft 15.XI.1931 god.
15.
“Papstvo
i ego borba s Pravoslaviem” str.60
16.
“Vatikan
i Rossija” str.14
17.
Posle
smrtta na bla`eniot patrijarh Tihon i zatvoraweto na mitropolitot Petar, Ruskata
Pravoslavna Crkva do 1945 god. ostanuva bez patrijarh.
18.
“Papstvo
i ego borba s Pravoslaviem” str.63-64
19.
Tamu
str.61
20.
Vidi
spisanie “Ortodox
Tradition”
br.3 od 1993 god.
str.38
21.
Posle
kratkotrajno slu`ewe vo ruskata misija vo Erusalim, arhimandrit Nikodim edvaj
31-godi{en e rakopolo`en za episkop vo 1960 god. Slednata godina stanuva
arhiepiskop a vo 1963 god. mitropolit. Na Vasambleja na svetskiot sovet na
crkvite(Najrobi 1975 god.) e izbran za pretsedatel. Negovata ekumenisti~ka
dejnost e golema. Na 5.IX.1978
god. nenadejno umira vo Vatikan za vreme na izbiraweto na noviot papa Jovan
Pavle I
22.
Vesnik
“Radone`” br.17-20/1996 god. str.8
23.
Vesnik
“Novinar” br.16-10-1996 god. str.1
- Sofija