Free Web Hosting Provider - Web Hosting - E-commerce - High Speed Internet - Free Web Page
Search the Web

TAJNATA NA  BEZZAKONIETO

                                Arhimandrit Georgij

            Spored u~eweto na Svetata Crkva site su{testva vo duhovniot svet po svojata priroda bile sozdadeni kako dobri. Od Otkrovenieto ni e poznato deka site angeli ne mu ostanale verni na svojot Tvorec. Nekoi od niv po svojata sopstvena voqa otpadnale od Boga. Pod imeto zli duhovi se podrazbiraat slobodno-razumni li~nosti i bestelesni su{testva, koi po sopstvena voqa otpadnale od Boga, stanale zli i obrazuvale edno "posebno carstvo", koe mu e neprijatelsko i sprotivno na Boga i na dobroto. Za postoeweto na zlite duhovi t.e. demonite svedo~i Svetoto Pismo - Pettokni`ieto na Mojsej.

Razli~nite imiwa na padnatite duhovi vo Svetoto Pismo ni dava osnova da ka`eme deka vo po~etokot zgre{il eden od visokite ~inovi na angeli koj povlekol po sebe vo bezdnata na grevot mnogu drugi angeli. Poslednive t.e. drugite padnati angeli gi narekuvame angeli na |avolot (Mat. 25:41), a samiot |avol - tatko na lagata, onoj koj prv zgre{i, klevetnik, onoj koj ja mami vselenata (Apokalipsa 12:7-9), knez na vozdu{nite (vlasti) duhovi (Ef. 2:2). Grevot na |avolot zaradi koj {to bil osuden e gordosta. Se pretpostavuva deka |avolot se vozgordeal so viso~inata na svojata polo`ba i so svojata ubavina i namislil da stane "bog".

            Za lu|eto koi `iveat na zemjata otpa|aweto na angelite i pojavata na zloto e pokriena so pokrivkata na tainstvenosta. Sv. episkop Teofan Zatvornik razmisluva i rasuduva - ”[to se odnesuva do nastanokot na grevot, toj e neobjasniv i vo |avolot i kaj lu|eto”. Zamislete si edno ~isto i sovr{eno razumno su{testvo kako {to e angelot, koj e sozdaden od Tvorecot so visoki dostoinstva koi go pribli`uvaat do samiot Tvorec, i gi znae strogostite na Tvorecot, znae {to mu e ugodno, a {to neugodno na Tvorecot da go izbere neugodnoto i da mu se sprotivstavi. Nevozmo`no e da se sfati zo{to se slu~ilo toa.

            Otpadnatite od Boga angeli isto kako i dobrite angeli se sozdadeni od Boga so ednakva duhovna priroda i so ednakvi duhovni osobini. Prirodata na angelite i posle nivnoto pa|awe gi za~uvale svoite svojstva: tie imaat soznanie, voqa i ~uvstva koi se neprirodni i tu|i za materijalnite tvorenija. Posle padot na angelite se promenila nivnata moralna sostojba i pravecot na dejstvoto na nivnata sila.

            I Otkrovenieto ni napomnuva za padnatite angeli narekuvaj}i gi ”duhovi” (Mat. 8:16; 12:43 Luka 10:20), duhovi na zlobata i podnebesnite duhovi (Ef. 6:12). “Satanata zaedno so site padnati duhovi koi slobodno otpadnale uporno ostanuvaat vo zloto” veli Sv.Teofan Zatvornik.

            Spored  u~eweto na Crkvata zlite duhovi tolku dlaboko padnale i tolku se utvrdile vo zloto, taka {to pove}e ne mo`at da se pokajat i da se ispravat. Zlite nameri i prifa}aweto na zloto kako i namernoto i soznatelno protivewe na Boga do{le kaj demonite so seta svoja sila do tolku visoka to~ka na razvoj {to ne dozvoluvaat i ne davaat mo`nost, a istovremeno i gi pravat nesposobni za raskajuvawe. Sveti Teofan u~i: ”Gospod milosrden e gotov na site da im prosti samo ako se pokajat i se obratat kon negovoto milosrdie. Ako i besovite se pokajat toga{ i tie bi bile pomiluvani. No zatoa {to tie zakoravele vo nivnoto uporno protivewe na Boga nema da bidat pomiluvani”

            Vo Svetoto Pismo mo`e da se vidi sostojbata na moralno neraskajanie na padnatite duhovi vo nivnoto ime: “Duhovi na zlobata”, koe svedo~i za toa deka vo nivnata priroda ne ostanale koreni za dobro, od koi bi mo`elo da iznikne i da se razvie `elba za osloboduvawe od zloto  i za pravewe dobro.

            So pa|awato na angelite ne se naru{ila harmonijata vo svetot. Angelite padnale, i ostanale padnati poradi nivnoto krajno uporstvo vo zloto i vo bogoprotiveweto. Ako site angeli padnale mo`ebi }e padnelo yvonoto na ramnote`ata i }e se promenela harmonijata, MO@EBI!? No ete ne otpadnale site angeli, tuku samo eden del od niv, a sepak harmonijata vo svetot ne se naru{ila.

            Brojot na otpadnatite angeli od Boga ne e opredelen vo Svetoto pismo, no e dadeno do znaewe deka toj broj e golem. Op{testvoto na zlite duhovi se narekuva "nivno carstvo" (Luka 11:18). “Satanata - prviot od bestelesnite angeli koj se dignal protiv Boga i Bo`jata volja povlekol so sebe edna tretina od poniskite ~inovi od angeli i obrazuval od niv celo polu~i{te na slugi preispolneti so zloba i gi pot~inil pod sebesi”

            Vo po~etokot, vedna{ {tom zgre{ile, tie bile izgoneti od svoeto prvobitno `iveali{te (Juda 1:6) i nizvergnati padnale od neboto (Luk.10:18).

“Pravosudniot Bog go izgonil satanata od neboto so site negovi privrzanici upotrebuvaj}i go kako oru`je Sv. Arhangel Mihail”. Vo sega{novo vreme zlite duhovi ~uvstvuvaat ogromna maka i strav pred Boga vo o~ekuvawe na Negoviot praveden sud i svojata osuda na ve~ni maki (Mat.8:29, Luka 8:31).

            Padnatite duhovi predstavuvaat posebno carstvo so svoja jerarhija: ~inovi - vi{i i ni`i, so svoj sistem na pot~inetost i gospodstvo. Apostol Pavle razlikuva me|u zlite duhovi na~ela, vlasti i svetski upraviteli na temninata od ovoj vek (Ef. 6:12), ako razli~ni me|u sebe po  vlast i sila. “Vo toa nevidlivo carstvo na zlite duhovi ima posebni mesta t.e. {tabovi kade {to se sostavuvaat planovi, se dava raspored, se podnesuva raport so pofalba ili ukori za rabotata. Toa e dlabo~inata pekolna spored ap. Jovan Bogoslov, veli Sv.Teofan.

            Zlite duhovi na~elo so satanata pretstavuvaat posebno carstvo koe mu e neprijatelsko na Boga. Zlite duhovi se zavisni od Boga vo svoeto su{testvuvawe i ednovremeno se ograni~eni od Boga. Fakti~ki postoeweto na demonite ne Mu pre~i i ne Mu {teti na Tvorecot “Koj dava `ivot na Svoite tvari (dela) duri i toga{ koga nivnata slobodna volja e celosno izvratena”. Ako saka Bog bi mo`el da gi uni{ti demonite so edna svoja pomisla.

            Grevopa|aweto na rodona~alnikot na ~ove~kiot rod bilo po vnu{enie na |avolot. Premudriot Solomon: “Od zavista na |avolot vleze smrtta vo svetot” (Premudrosti 2:24). Na takov na~in besovite napravile pat koj vodi kon vladeewe na svetot. Tie imaat bliski odnosi so ~ovekoviot rod i za nesre}a samite lu|e ~estopati gi slu{aat i ja ispolnuvaat nivnata volja. Nemaj}i sili direktno da se borat protiv Boga, besovite se potrudile da seat zlo pome|u lu|eto i da gi u~at i utvrduvaat vo zloto. Vo Svetoto Pismo |avolot se narekuva: “bogot od ovoj svet” (2Kor. 4:4) “knez na svetot, upravitel na temninata od ovoj svet” (Ef. 6:12), “duh koj dejstvuva vo sinovite na neverieto” (Ef. 2:2).

            Bidej}i se nizvergnati (padnati) od neboto, zlite duhovi na zemjata nemaat tvrda podloga no lebdat slobodno i raseano niz vozduhot. Skoro za mig (sekavi~no) se dvi`at po site predeli na ovoj svet i seat zlo okolu sebe. ”Zloto leta od niv kako iskri od kaleno `elezo. Onamu kade {to se primani, tamu se pojavuva iskra a so nea i misla za zlo delo”. No svojata zlobna rabota vo svetot padnatite duhovi ja vr{at onolku kolku {to im e dopu{teno od Boga. Po zborovite na ep. Teofan |avolot  “nema vlast nad ni{to, no la`no se narekuva sebesi car, zatoa {to lu|eto podla`eni od nego mu slu`at preku svoeto samougodie”. Taka vo knigata na Jov se potcrtuva deka |avolot mo`el da go isku{ava pravednikot samo onolku kolku {to mu bilo dozvoleno od Boga, duri i toa {to sam sakal da go stori ne mo`el da go nare~e svoe delo: ”Pru`i ja tvojata raka i dopri se do se {to ima” mu se obratil satanata na Boga (pro~itaj JOV 1:11).

            Dopu{taj}i go dejstvoto na zlite duhovi, Bog gi obra}a na dobro nivnite dejstva. Ponekoga{ Bog dopu{ta isku{enija kaj nekogo za da mu dade mo`nost da se ve`ba i zacvrsti vo dobrodeteli, a preku toa kon dobivawe na nagrada na Pravedniot sud: “Bla`en e onoj ~ovek koj {to }e pretrpi isku{enija; zo{to otkako }e bidi ispitan }e primi venec na `ivotot {to Gospod im go veti na onie koi Go sakaat (Jak. 1:12). Vo drug slu~aj isku{enijata slu`at za da se poka`e skrienata vnatre{na sostojba na ~ovekot. Toga{ tie slu`at kako sredstvo preku koe gi doznavame na{ite greotni strasti i ednovremeno ne za~uvuvaat od duhovna gordost (2 Kor. 12:7), ne za~uvuvaat od bezdelnost i ne teraat da bideme vnimatelni kon sebe. No Bog go ograni~uva dejstvoto na zlite duhovi. Bez vakvoto Bo`jo ograni~uvawe zloto vo svetot bi se zgolemuvalo i bi dostignalo u`asni razmeri.

            Bog im dopu{ta na zlite duhovi da dejstvuvaat na lu|eto, poradi slobodnata voqa koja im e dadena na lu|eto. “Koga bi ni se otvorile duhovnite o~i, nie bi ja videle vselenskata borba na du{ite so duhovite, vo koja pobeduva tu ednata tu drugata strana vo zavisnost od toa dali du{ata preku verata op{ti so Gospoda i se nao|a vo pokajanije i revnost za dobri dela, ili pak se odale~uva od Gospoda preku mrza i oladuvawe za vr{ewe na dobri dela. ^ovekot koj {to slobodno gi prima vnu{enijata na satanata, stanuva oru`je na satanata i gi ispolnuva negovite planovi. Carstvoto na satanata e carstvo na gre{nici, sostaveno od svoevolni robovi na |avolot, kade {to knezot na ovoj svet i tiraninot na du{ite vladee nad svoite pot~ineti i im podgotvuva ve~na maka.

            Pogubnoto dejstvo na |avolot mo`e da deluva i na du{ata i na teloto na ~ovekot, nad negovata nadvore{na

blagosostojba, a isto taka i na vidlivata priroda. Padnatite duhovi po Bo`jo dopu{tenie mo`i da zavladeat so ~ovekovoto telo, pri~inuvaj}i im na ~ovekot telesni stradawa, predizvikuvaj}i rastrojstva ili mo`at da go upravuvaat po svoe zlobno proizvolenie. Lu|eto koi potpadnale pod vakvi vlijanija na zlite duhovi gi narekuvame besoovladani (demonoopsednati), a nivnata sostojba besovska. Se slu~uva besovite koi se nao|aat vo lu|eto da se naselat vo opredeleni delovi na teloto, preku koi potoa dejstvuva strasta na koja ~ovekot i se pot~inil. Besoovladenieto obi~no ne poka`uva vidlivi znaci. Besovite obi~no `iveat mirno vo besoovladanite, kako vo sopstven dom, a pritoa preku vnu{uvawe go vodat ~ovekot kon strasti i ja zasiluvaat svojata dejnost koga nesre}nikot }e namisli da se pokae i ispravi. ”Besovite koi vlegle vo ~ovekot, ne go otkrivaat sekoga{ svoeto prisustvo, tuku se prikrivaat i poleka (tivko) go nau~uvaat svojot doma}in (~ovekot vo kogo sevseleni) na sekakvo zlo i na izbegnuvawe na sekakvo dobro, taka {to ~ovekot misli deka seto toa go pravi sam, a toj kutriot celosno ja ispolnuva voljata na svojot neprijatel”. Vo nekoi gre{nici vo koi deluvaat mnogu strasti, `iveat po nekolku zli duhovi.

            Besovite mo`at da i na{tetuvaat i na nadvore{nata blagosostojba na ~ovekot. Tie mo`at da deluvaat i na materijalniot svet so golema sila i vo golema mera koja {to lu|eto ne mo`at da ja zamislat.

            No prvenstveno padnatite duhovi vodat nevidliva borba. Tie imaat mo`nost nevidlivo da deluvaat na ~ovekovata du{a. Ponekoga{ |avolot dejstvuva na du{ata i srceto kako {to mo`i da se vidi vo primerot na Juda (Jovan 13:2) i od primerot na Ananija (Dela 5:3). Toj se trudi da sozdade ili da proizvodi vo razumot ne~isti pomisli ili na{ite misli da gi polni so suetni me~ti, ili pak vozbuduva gre{ni `elbi.

            Kaj onoj koj po~nuva so duhovniot `ivot, koj seu{te ne e zacvrsten vo dobroto, soblaznite deluvaat silno, a zlite duhovi gi zasiluvaat tamu svoite napadi. Blagodarenie na iskupenieto {to Go izvr{i Gospod Isus Hristos, onie koi veruvaat vo Nego se oslobodeni od ropstvoto na |avolot i od sinovi na |avolot stanuvaat sinovi Bo`ji.

            Koga gre{nikot saka da go ispravi svojot `ivot besovite “se sobiraat i po~nuvaat so bespokojstvo - sakaj}i da go zadr`at gre{nikot vo zlo. Toga{ mu vnu{uvaat razni misli za da ja izgonat negovata dobra namera i taka ne davaj}i mu da se popravi da go zadr`at vo grevot”. Besovite brgu se sobiraat okulu svoevolniot ~ovek, vo po~etokot po eden, a potoa vo odredi i legioni i nakraj celi polkovi i na razli~ni na~ini se trudat da gi zatvorat site izlezi i pak da go vovle~at vo bezdnata od koja se obiduva da izleze. Za da gi ispolnat svoite nameri besovite se koristat so slu~kite, okolnosti i ~ove~ki osobini i so se {to mo`i da im poslu`i za da ja ispolnat svojata pogubna namera. “Toj obikoluva kako lav {to rika i bara nekogo da progolta” (1Petar 5:8). Besovite gi sobiraat site svoi polu~i{ta okolu onoj koj se kae, krojat zasedi na site negovi pati{ta i se obiduvaat da go ulovat i vnatre{no “vo pomisla, ~ustva, vpe~atoci i `elbi” i nadvore{no  “vo dela i postapki”. Vo Svetoto Pismo se gleda deka |avolot po vreme na isku{uvawata, mo`i da primi razli~ni vidovi - formi. Taka praroditelite gi isku{il vo forma na zmija. Gospoda Isusa Hrista vo drug vidliv obraz, a Sv. ap. Pavle svedo~i deka “|avolot mo`e da zemi vid na angel na svetlinata”  (2 Kor. 11:14) .

            Besovite gi u~at lu|eto na grev dejstvuvaj}i preku teloto, a osobeno preku ~uvstvata, ponekoga{ koristej}i nadvore{ni predmeti koi deluvaat prijatno (kako kaj praroditelite), a ponekoga{ zapla{uvaj}i so bedi i nesre}i. Ako ~ovekot u{te ne gi iskorenil od svoeto srce gre{nite strasti, |avolot se trudi da go povrati na porane{niot `ivot, vnu{uvaj}i mu gre{ni misli i `elbi stremej}i se da mu go oskverni srceto so takvite ne~istotii. Sobiraj}i sila tie prvo oddaleku strelaat, a potoa pristapuvaat blizu. Sv. Teofan veli: “neprijatelot prvo gi pu{ta strelite na pomislite, potoa koga }e vidi deka pomislite povolno deluvaat dopa|aj}i mu se na gre{nikot, tie koristat silen pritisok vozbuduvaj}i gi strastite vo nego“.

            Ako hristijanite ne se soglasat so gre{nite misli toga{ |avolot se trudi da gi zafati nivnite umovi i srca so ne{to vtorostepeno {to ne e glupavo i ne e Bogoprotivno, ta preku toa da gi oddale~i od glavnoto koe {to e edinstveno“. Koga |avolot }e uspee vo toa, zapo~nuva da see vo soznanieto na svojata `rtva pusti i prazni misli, koi go oddale~uvaat ~ovekot od duhovnoto razmisluvawe. \avolot gleda istovremeno da mu vmetni misli i `elbi za razni strasti, koi naizgled ne se mnogu golemi (telesni i duhovni strasti), tuku imaat blag vid kako umetnostite i dr. @ivotnite dela mo`at da slu`at kako uzdi, koi gi dr`i satanata i so koi gi vodi lu|eto vo svoja vlast, ne davaj}i im da se setat. Zatoa zlite duhovi se trudat da mu ja najdat na ~ovekot slabata to~ka i potoa da deluvaat mnogu silno na nea.

            Hristijanskite podvi`nici ne u~at deka ~esto se slu~uva na nekoj {to zapo~nuva da vodi duhoven `ivot |avolot da ne mu pre~i vo ispolnuvaweto na Bo`jite zapovedi i taka za brzo vreme go doveduva do gordost i na takov na~in mu ja odzema Bo`jata blagodat. Koga }e se slu~i ova, neprijatelot zapo~nuva da napa|a odvnatre i odnadvor i po~etnikot koj {to se vozgordeal pa|a. Ovie slu~ai se sre}avaat mnogu ~esto. Nekoga{ zlite duhovi se trudat da go donesat ~ovekot do o~ajanie: na po~etok, pred da zgre{i ~ovekot |avolot mu velat: “mal e grevot, a pak i Bog e milostiv }e ti prosti”. No otkako ~ovekot }e go izvr{i grevot mu velat: “Bog e stra{en i praveden sudija, a ti mnogu zgre{i“. I taka ~ovekot o~ajuva i ne mu teknuva da se pokae i ispravi. Episkop Teofan veli: “demonite gi vodat lu|eto vo grev velej}i “Bog e ~ovekoqubiv“. Toa go pravat so cel da ja sokrijat opasnosta od pa|aweto i da go povle~at ~ovekot vo grev. Posle grevot |avolite mu vnu{uvaat misli na ~ovekot deka Bog e pravosuden i deka nema prostuvawe za grevot, pa spored toa gre{nikot e otfrlen od Boga. I taka gre{nikot zaborava na pokajanieto, i se o`esto~uva i o~ajuva, za da na krajot celosno mu se predade na grevot.

            Nekade |avolot napa|a silno i toa so seta sila u{te od prvite denovi na blago~estiv `ivot, taka {to nema {to da se napravi za da se spasi ~ovekot: vo svoite misli, vo svoite ~uvstva i nasekade okolu sebe kade {to saka da napravi dobro ispa|a lo{o. Ova satanata go pravi za da go upla{i po~etnikot i da go natera da prestane so svoite dobri nameri i da prodol`i so nevnimatelen `ivot vo koj {to nema da ima pre~ki.

            Onamu kade {to ~ovekot revnosno mu slu`i na Gospoda besovite se bessilni i nemo`at da zavladeat nad takov ~ovek, bidej}i takviot ~ovek e silen so Gospoda. Koga ~ovekot mu se protivi na Gospoda i se oddale~uva od Nego, besot povtorno napa|a i go pobeduva takviot ~ovek i polo`bata na toj ~ovek e polo{a od porane{nata. Na vakvi na~ini |avolot deluva vrz lu|eto.

            Golemo zna~ewe vo `ivotot na hristijanite ima pokajanieto koe ja pravi du{ata dostapna za Gospoda, ja osloboduva od vlasta na |avolot i go brka besot. Znaej}i ja silata na ispovedta |avolot se trudi so seta sila da ne oddale~i od ova tainstvo, pra}aj}i ni neverie vo lekovitata sila na ova tainstvo, ili ja zamra~uva du{ata so o~ajanie i gubewe na nade` za pro{tevawe na grevovite.

            Koga hristijanskiot podvi`nik uspe{no se bori so gre{nite misli, bega od grevot i go ~uva svoeto srce vo trezvenost i ~istota, toga{ lukaviot koristi drugo sredstvo: nepoku{avaj}i da ja povle~i du{ata vo pohoti, toj go razgoruva neprijatelstvoto na okolnite lu|e kon podvi`nikot. Za da ja postigne svojata cel |avolot gi naso~uva site koi mu se poslu{ni protiv podvi`nikot i preku svoite slugi go isku{uva so navredi, podsmevi, mu dosaduva so problemi, gonewe i so sekakvi nepravdi. Ponekoga{ duri i samite lu|e ne znaat zo{to im go pravat seto ova na podvi`nicite.

            Ako hristijaninot razbere od kade doa|a seto ova i so kakva cel doa|a, toga{ toj }e trpi blagodu{no i so site sili }e se trudi da ne padne vo neprijatelstvo so nekogo, za da ne mu dade povod na |avolot da se raduva i da ne se li{i samiot sebe od plodot na site porane{ni sili koi gi vlo`il vo borbata so teloto. Sam Gospod koj dopu{ta vakvi isku{enija mu pomaga na ~ovekot da izdr`i. \avolot pak gledaj}i deka sli~nite napadi mu podgotvuvaat venec na podvi`nikot prestanuva da go napa|a i od ovaa strana. Koga |avolot }e go napu{ti toga{ prestanuvaat i ~ove~kite neprijatelstva, lu|eto ili se pomiruvaat so nego ili go ostavaat na mira oddale~uvaj}i se od nego. Vakviot redosled na ne{tata se povtoruva skoro sekoga{. Koga |avolot }e vidi deka hristijaninot ma{ki se bori so site negovi itrini go ostava i ne smee da se dobli`i do nego no ne otstapuva celosno od nego tuku odi oddaleku i gi prati i ispituva site postapki na hristijaninot i gleda dali hristijaninot }e napravi ne{to (grev) koe }e mu dade povod na |avolot da se dobli`i i da go napadni. Duri i posle smrtta na ~ovekot |avolot saka da mu nanesi zlo po vreme na pominuvaweto niz mitarstvata.

            Po vreme na zemniot `ivot hristijaninot e dol`en da vnimava na svoite misli, da se trudi da bidi trezven, da se trudi da gi predvidi lukavite izmami na |avolot i da mu dade golem otpor. Postojano treba da vnimavame i da se strahuvame oti se dvi`ime postojano me|u zlite duhovi. Neprijatelot nikoga{ ne ne isku{uva so lo{o koe mo`eme vedna{ da poznaeme deka e lo{o, no isku{uva so naizgled dobro. Neiskusnite trgnuvaat po mamecot i pa|aat vo racete na neprijatelot, kako {to dive~ot propa|a vo maskirana jama koga nevnimatelno i slobodno si se {eta niz {umata. No pla{ej}i se, vie ne ja gubete hrabrosta zatoa {to Gospod e blizu.

            Usovr{uvaj}i se postepeno vo duhovniot `ivot i dobivaj}i iskustvo vo nevidlivata duhovna borba ~ovekot steknuva dar da gi razbira itrinite na lukaviot i u{te na po~etokot mu se sprotivstavuva na soodveten na~in.

            Bez Bo`jata pomo{ hristijaninot ne mo`e da gi pobedi svoite nevidlivi neprijateli, zatoa {to tie drsko se stremat odnovo da vlezat vo du{ata od kade {to bile nekoga{ izgoneti, a sega taa du{a e is~istena i podgotvena za Gospoda. Kako glavno sredstvo za borba so zlite duhovi se javuva molitvata kon Gospoda. Vnimatelnata molitva i postot gi raskinuvaat site ja`iwa so koi lukaviot mo`i da ne vodi kako poslu{ni ovci i ja privlekuva kon nas Bo`jata blagodat od koja besovite begaat kako od ogan. So svoeto blagovolenie Gospod gi voodu{evuva pravednicite, so Svojata zakrila im vliva nade`, i so Svojata sila gi ukrepuva da vodat borba so protivnicite na pravdata koi se nadigaat, so neprijatelski sili vidlivi i nevidlivi.

            Mo}no oru`ja vo borbata so besovite e i krstot na kogo {to tie ne mo`at da poglednat i samo so eden pogled na krstot begaat. Krstniot znak e ograda na vernite i silno oru`je za pobeda na nevidlivite neprijateli.

            \avolot nema pristap do du{ata koga taa nema nitu edna strast i e ukrasena so hristijanski dobrodeteli. Toga{ taa du{a e svetla i ne mo`e duri ni da pogledni kon nea. Kako {to svetlinata e svojstvena na sonceto i toplinata na ognot, taka prirodna e vlasta na site koi vnatre{no se osveteni od Gospoda i Spasitelot na{ nad besovite. Hristijanite koi vo sebe izgradile ~uvstvo na dlabokosmirenie se ~ustvuvaat sebesi kako na graniten yid. I stoi pravednikot nepokoleblivo vo svojata pravednost vo site te{kotii kako karpa posred moreto koe e napa|ano od branovite. No karpata ne bega od branovite a branovite koi se pribli`uvaat kon nea se rasprsnuvaat i ja izbegnuvaat (obikoluvaat). Taka e i vo borbata na pravednicite, no site neprijatelski sili popu{taat i se rasprsnuvaat od nepokoleblivata cvrstina na pravednosta.

        PREVOD OD RUSKI

izdadeno vo  “TROICKOE SLOVO“

KORISTENA   LITERATURA:

1- Malinovskij N. O~erk pravoslavnogo Dogmati~eskogo bogoslovija     izd. 1911 g.

2- Episkop Teofan - Na~ertanie hristianskogo naravou~enija    1891 g.

3- Episkop Teofan - Slova na Gospodskie, Bogorodi~nie i tor`estvenie dni    1883 g.

4- Episkop Teofan - Pisma k raznim licam o raznih predmetah veri i `izni    1892 g.

5- Episkop Teofan - Zna~enie smerti vo domostroitelstve Bo`iem “Doma{naja Beseda“

6- Episkop Teofan - Put ko spaseniju. Kratkij o~erk asketiki.

7- Episkop Teofan - Nebesnij nad nami pokrov vsjatih i uroki ot lica ih vo dni prazdnstvenogo ~estvovanija ih.   1900 g.

8- Episkop Teofan - tolkovanie Poslanija svjatago apostola Pavla k Efesajam    1893 g.

9- Episkop Teofan - Misli na ka`dij den goda po cerkovnim ~tenijam iz slova Bo`ija    1881 g.

10- Episkop Teofan - Tolkovanie vtorogo Poslanija svjatago apostola Pavla k Korinfjanam    1894 g.

11- Episkop Teofan - Tolkovanie poslanii svjatago apostola Pavla k Filipijcam i Solunjanam    1895 g.

12- Episkop Teofan - [estopsalmie - Pribavlenie k                             “Tambovskim eparhialnim vedomostjam“   1871 g.

13- Episkop Teofan - ^to est duhovnaja `izn i kak na nee nastroitsja ?    1914 g.

14- Sobranie pisem svjatitelja Teofana

15- Episkop Teofan - Psalom sto-osmnadcatij

16- Episkop Teofan - O pravoslavii s predoster`enijami ot pogre{enij protiv nego    1902 g.