TAJNATA
NA BEZZAKONIETO
Arhimandrit Georgij
Spored u~eweto na Svetata Crkva site su{testva vo duhovniot svet po
svojata priroda bile sozdadeni kako dobri. Od Otkrovenieto ni e poznato deka
site angeli ne mu ostanale verni na svojot Tvorec. Nekoi od niv po svojata
sopstvena voqa otpadnale od Boga. Pod imeto zli duhovi se podrazbiraat
slobodno-razumni li~nosti i bestelesni su{testva, koi po sopstvena voqa
otpadnale od Boga, stanale zli i obrazuvale edno "posebno carstvo",
koe mu e neprijatelsko i sprotivno na Boga i na dobroto. Za postoeweto na zlite
duhovi t.e. demonite svedo~i Svetoto Pismo - Pettokni`ieto na Mojsej.
Razli~nite
imiwa na padnatite duhovi vo Svetoto Pismo ni dava osnova da ka`eme deka vo
po~etokot zgre{il eden od visokite ~inovi na angeli koj povlekol po sebe vo
bezdnata na grevot mnogu drugi angeli. Poslednive t.e. drugite padnati angeli gi
narekuvame angeli na |avolot (Mat. 25:41), a samiot |avol - tatko na lagata,
onoj koj prv zgre{i, klevetnik, onoj koj ja mami vselenata (Apokalipsa 12:7-9),
knez na vozdu{nite (vlasti) duhovi (Ef. 2:2). Grevot na |avolot zaradi koj {to
bil osuden e gordosta. Se pretpostavuva deka |avolot se vozgordeal so viso~inata
na svojata polo`ba i so svojata ubavina i namislil da stane "bog".
Za lu|eto koi `iveat na zemjata otpa|aweto na angelite i pojavata na
zloto e pokriena so pokrivkata na tainstvenosta. Sv. episkop Teofan Zatvornik
razmisluva i rasuduva - ”[to se odnesuva do nastanokot na grevot, toj e
neobjasniv i vo |avolot i kaj lu|eto”. Zamislete si edno ~isto i sovr{eno
razumno su{testvo kako {to e angelot, koj e sozdaden od Tvorecot so visoki
dostoinstva koi go pribli`uvaat do samiot Tvorec, i gi znae strogostite na
Tvorecot, znae {to mu e ugodno, a {to neugodno na Tvorecot da go izbere
neugodnoto i da mu se sprotivstavi. Nevozmo`no e da se sfati zo{to se slu~ilo
toa.
Otpadnatite od Boga angeli isto kako i dobrite angeli se sozdadeni od
Boga so ednakva duhovna priroda i so ednakvi duhovni osobini. Prirodata na
angelite i posle nivnoto pa|awe gi za~uvale svoite svojstva: tie imaat soznanie,
voqa i ~uvstva koi se neprirodni i tu|i za materijalnite tvorenija. Posle padot
na angelite se promenila nivnata moralna sostojba i pravecot na dejstvoto na
nivnata sila.
I Otkrovenieto ni napomnuva za padnatite angeli narekuvaj}i gi
”duhovi” (Mat. 8:16; 12:43 Luka 10:20), duhovi na zlobata i podnebesnite
duhovi (Ef. 6:12). “Satanata zaedno so site padnati duhovi koi slobodno
otpadnale uporno ostanuvaat vo zloto” veli Sv.Teofan Zatvornik.
Spored u~eweto na Crkvata
zlite duhovi tolku dlaboko padnale i tolku se utvrdile vo zloto, taka {to pove}e
ne mo`at da se pokajat i da se ispravat. Zlite nameri i prifa}aweto na zloto
kako i namernoto i soznatelno protivewe na Boga do{le kaj demonite so seta svoja
sila do tolku visoka to~ka na razvoj {to ne dozvoluvaat i ne davaat mo`nost, a
istovremeno i gi pravat nesposobni za raskajuvawe. Sveti Teofan u~i: ”Gospod
milosrden e gotov na site da im prosti samo ako se pokajat i se obratat kon
negovoto milosrdie. Ako i besovite se pokajat toga{ i tie bi bile pomiluvani. No
zatoa {to tie zakoravele vo nivnoto uporno protivewe na Boga nema da bidat
pomiluvani”
Vo Svetoto Pismo mo`e da se vidi sostojbata na moralno neraskajanie na
padnatite duhovi vo nivnoto ime: “Duhovi na zlobata”, koe svedo~i za toa
deka vo nivnata priroda ne ostanale koreni za dobro, od koi bi mo`elo da iznikne
i da se razvie `elba za osloboduvawe od zloto
i za pravewe dobro.
So pa|awato na angelite ne se naru{ila harmonijata vo svetot. Angelite
padnale, i ostanale padnati poradi nivnoto krajno uporstvo vo zloto i vo
bogoprotiveweto. Ako site angeli padnale mo`ebi }e padnelo yvonoto na
ramnote`ata i }e se promenela harmonijata, MO@EBI!? No ete ne otpadnale
site angeli, tuku samo eden del od niv, a sepak harmonijata vo svetot ne se
naru{ila.
Brojot na otpadnatite angeli od Boga ne e opredelen vo Svetoto pismo, no
e dadeno do znaewe deka toj broj e golem. Op{testvoto na zlite duhovi se
narekuva "nivno carstvo" (Luka 11:18). “Satanata - prviot od
bestelesnite angeli koj se dignal protiv Boga i Bo`jata volja povlekol so sebe
edna tretina od poniskite ~inovi od angeli i obrazuval od niv celo polu~i{te na
slugi preispolneti so zloba i gi pot~inil pod sebesi”
Vo po~etokot, vedna{ {tom zgre{ile, tie bile izgoneti od svoeto prvobitno
`iveali{te (Juda 1:6) i nizvergnati padnale od neboto (Luk.10:18).
“Pravosudniot
Bog go izgonil satanata od neboto so site negovi privrzanici upotrebuvaj}i go
kako oru`je Sv. Arhangel Mihail”. Vo sega{novo vreme zlite duhovi ~uvstvuvaat
ogromna maka i strav pred Boga vo o~ekuvawe na Negoviot praveden sud i svojata
osuda na ve~ni maki (Mat.8:29, Luka 8:31).
Padnatite duhovi predstavuvaat posebno carstvo so svoja jerarhija: ~inovi
- vi{i i ni`i, so svoj sistem na pot~inetost i gospodstvo. Apostol Pavle
razlikuva me|u zlite duhovi na~ela, vlasti i svetski upraviteli na temninata od
ovoj vek (Ef. 6:12), ako razli~ni me|u sebe po
vlast i sila. “Vo toa nevidlivo carstvo na zlite duhovi ima posebni
mesta t.e. {tabovi kade {to se sostavuvaat planovi, se dava raspored, se
podnesuva raport so pofalba ili ukori za rabotata. Toa e dlabo~inata pekolna
spored ap. Jovan Bogoslov, veli Sv.Teofan.
Zlite duhovi na~elo so satanata pretstavuvaat posebno carstvo koe mu e
neprijatelsko na Boga. Zlite duhovi se zavisni od Boga vo svoeto su{testvuvawe i
ednovremeno se ograni~eni od Boga. Fakti~ki postoeweto na demonite ne Mu pre~i i
ne Mu {teti na Tvorecot “Koj dava `ivot na Svoite tvari (dela) duri i toga{
koga nivnata slobodna volja e celosno izvratena”. Ako saka Bog bi mo`el da gi
uni{ti demonite so edna svoja pomisla.
Grevopa|aweto na rodona~alnikot na ~ove~kiot rod bilo po vnu{enie na |avolot.
Premudriot Solomon: “Od zavista na |avolot vleze smrtta vo svetot” (Premudrosti
2:24). Na takov na~in besovite napravile pat koj vodi kon vladeewe na svetot.
Tie imaat bliski odnosi so ~ovekoviot rod i za nesre}a samite lu|e ~estopati gi
slu{aat i ja ispolnuvaat nivnata volja. Nemaj}i sili direktno da se borat protiv
Boga, besovite se potrudile da seat zlo pome|u lu|eto i da gi u~at i utvrduvaat
vo zloto. Vo Svetoto Pismo |avolot se narekuva: “bogot od ovoj svet” (2Kor.
4:4) “knez na svetot, upravitel na temninata od ovoj svet” (Ef. 6:12),
“duh koj dejstvuva vo sinovite na neverieto” (Ef. 2:2).
Bidej}i se nizvergnati (padnati) od neboto, zlite duhovi na zemjata
nemaat tvrda podloga no lebdat slobodno i raseano niz vozduhot. Skoro za mig (sekavi~no)
se dvi`at po site predeli na ovoj svet i seat zlo okolu sebe. ”Zloto leta od
niv kako iskri od kaleno `elezo. Onamu kade {to se primani, tamu se pojavuva
iskra a so nea i misla za zlo delo”. No svojata zlobna rabota vo svetot
padnatite duhovi ja vr{at onolku kolku {to im e dopu{teno od Boga. Po zborovite
na ep. Teofan |avolot “nema vlast
nad ni{to, no la`no se narekuva sebesi car, zatoa {to lu|eto podla`eni od nego
mu slu`at preku svoeto samougodie”. Taka vo knigata na Jov se potcrtuva deka |avolot
mo`el da go isku{ava pravednikot samo onolku kolku {to mu bilo dozvoleno od Boga,
duri i toa {to sam sakal da go stori ne mo`el da go nare~e svoe delo: ”Pru`i
ja tvojata raka i dopri se do se {to ima” mu se obratil satanata na Boga (pro~itaj
JOV 1:11).
Dopu{taj}i go dejstvoto na zlite duhovi, Bog gi obra}a na dobro nivnite
dejstva. Ponekoga{ Bog dopu{ta isku{enija kaj nekogo za da mu dade mo`nost da se
ve`ba i zacvrsti vo dobrodeteli, a preku toa kon dobivawe na nagrada na
Pravedniot sud: “Bla`en e onoj ~ovek koj {to }e pretrpi isku{enija; zo{to
otkako }e bidi ispitan }e primi venec na `ivotot {to Gospod im go veti na onie
koi Go sakaat (Jak. 1:12). Vo drug slu~aj isku{enijata slu`at za da se poka`e
skrienata vnatre{na sostojba na ~ovekot. Toga{ tie slu`at kako sredstvo preku
koe gi doznavame na{ite greotni strasti i ednovremeno ne za~uvuvaat od duhovna
gordost (2 Kor. 12:7), ne za~uvuvaat od bezdelnost i ne teraat da bideme
vnimatelni kon sebe. No Bog go ograni~uva dejstvoto na zlite duhovi. Bez vakvoto
Bo`jo ograni~uvawe zloto vo svetot bi se zgolemuvalo i bi dostignalo u`asni
razmeri.
Bog im dopu{ta na zlite duhovi da dejstvuvaat na lu|eto, poradi
slobodnata voqa koja im e dadena na lu|eto. “Koga bi ni se otvorile duhovnite
o~i, nie bi ja videle vselenskata borba na du{ite so duhovite, vo koja pobeduva
tu ednata tu drugata strana vo zavisnost od toa dali du{ata preku verata op{ti
so Gospoda i se nao|a vo pokajanije i revnost za dobri dela, ili pak se
odale~uva od Gospoda preku mrza i oladuvawe za vr{ewe na dobri dela. ^ovekot koj
{to slobodno gi prima vnu{enijata na satanata, stanuva oru`je na satanata i gi
ispolnuva negovite planovi. Carstvoto na satanata e carstvo na gre{nici,
sostaveno od svoevolni robovi na |avolot, kade {to knezot na ovoj svet i
tiraninot na du{ite vladee nad svoite pot~ineti i im podgotvuva ve~na maka.
Pogubnoto dejstvo na |avolot mo`e da deluva i na du{ata i na teloto na ~ovekot,
nad negovata nadvore{na
blagosostojba,
a isto taka i na vidlivata priroda. Padnatite duhovi po Bo`jo dopu{tenie mo`i da
zavladeat so ~ovekovoto telo, pri~inuvaj}i im na ~ovekot telesni stradawa,
predizvikuvaj}i rastrojstva ili mo`at da go upravuvaat po svoe zlobno
proizvolenie. Lu|eto koi potpadnale pod vakvi vlijanija na zlite duhovi gi
narekuvame besoovladani (demonoopsednati), a nivnata sostojba besovska. Se
slu~uva besovite koi se nao|aat vo lu|eto da se naselat vo opredeleni delovi na
teloto, preku koi potoa dejstvuva strasta na koja ~ovekot i se pot~inil.
Besoovladenieto obi~no ne poka`uva vidlivi znaci. Besovite obi~no `iveat mirno
vo besoovladanite, kako vo sopstven dom, a pritoa preku vnu{uvawe go vodat ~ovekot
kon strasti i ja zasiluvaat svojata dejnost koga nesre}nikot }e namisli da se
pokae i ispravi. ”Besovite koi vlegle vo ~ovekot, ne go otkrivaat sekoga{
svoeto prisustvo, tuku se prikrivaat i poleka (tivko) go nau~uvaat svojot
doma}in (~ovekot vo kogo sevseleni) na sekakvo zlo i na izbegnuvawe na sekakvo
dobro, taka {to ~ovekot misli deka seto toa go pravi sam, a toj kutriot celosno
ja ispolnuva voljata na svojot neprijatel”. Vo nekoi gre{nici vo koi deluvaat
mnogu strasti, `iveat po nekolku zli duhovi.
Besovite mo`at da i na{tetuvaat i na nadvore{nata blagosostojba na ~ovekot.
Tie mo`at da deluvaat i na materijalniot svet so golema sila i vo golema mera
koja {to lu|eto ne mo`at da ja zamislat.
No prvenstveno padnatite duhovi vodat nevidliva borba. Tie imaat mo`nost
nevidlivo da deluvaat na ~ovekovata du{a. Ponekoga{ |avolot dejstvuva na du{ata
i srceto kako {to mo`i da se vidi vo primerot na Juda (Jovan 13:2) i od primerot
na Ananija (Dela 5:3). Toj se trudi da sozdade ili da proizvodi vo razumot
ne~isti pomisli ili na{ite misli da gi polni so suetni me~ti, ili pak vozbuduva
gre{ni `elbi.
Kaj onoj koj po~nuva so duhovniot `ivot, koj seu{te ne e zacvrsten vo
dobroto, soblaznite deluvaat silno, a zlite duhovi gi zasiluvaat tamu svoite
napadi. Blagodarenie na iskupenieto {to Go izvr{i Gospod Isus Hristos, onie koi
veruvaat vo Nego se oslobodeni od ropstvoto na |avolot i od sinovi na |avolot
stanuvaat sinovi Bo`ji.
Koga gre{nikot saka da go ispravi svojot `ivot besovite “se sobiraat i
po~nuvaat so bespokojstvo - sakaj}i da go zadr`at gre{nikot vo zlo. Toga{ mu
vnu{uvaat razni misli za da ja izgonat negovata dobra namera i taka ne davaj}i
mu da se popravi da go zadr`at vo grevot”. Besovite brgu se sobiraat okulu
svoevolniot ~ovek, vo po~etokot po eden, a potoa vo odredi i legioni i nakraj
celi polkovi i na razli~ni na~ini se trudat da gi zatvorat site izlezi i pak da
go vovle~at vo bezdnata od koja se obiduva da izleze. Za da gi ispolnat svoite
nameri besovite se koristat so slu~kite, okolnosti i ~ove~ki osobini i so se {to
mo`i da im poslu`i za da ja ispolnat svojata pogubna namera. “Toj obikoluva
kako lav {to rika i bara nekogo da progolta” (1Petar 5:8). Besovite gi
sobiraat site svoi polu~i{ta okolu onoj koj se kae, krojat zasedi na site negovi
pati{ta i se obiduvaat da go ulovat i vnatre{no “vo pomisla, ~ustva, vpe~atoci
i `elbi” i nadvore{no “vo dela
i postapki”. Vo Svetoto Pismo se gleda deka |avolot po vreme na isku{uvawata,
mo`i da primi razli~ni vidovi - formi. Taka praroditelite gi isku{il vo forma na
zmija. Gospoda Isusa Hrista vo drug vidliv obraz, a Sv. ap. Pavle svedo~i deka
“|avolot mo`e da zemi vid na angel na svetlinata”
(2 Kor. 11:14) .
Besovite gi u~at lu|eto na grev dejstvuvaj}i preku teloto, a osobeno
preku ~uvstvata, ponekoga{ koristej}i nadvore{ni predmeti koi deluvaat prijatno
(kako kaj praroditelite), a ponekoga{ zapla{uvaj}i so bedi i nesre}i. Ako ~ovekot
u{te ne gi iskorenil od svoeto srce gre{nite strasti, |avolot se trudi da go
povrati na porane{niot `ivot, vnu{uvaj}i mu gre{ni misli i `elbi stremej}i se da
mu go oskverni srceto so takvite ne~istotii. Sobiraj}i sila tie prvo oddaleku
strelaat, a potoa pristapuvaat blizu. Sv. Teofan veli: “neprijatelot prvo gi
pu{ta strelite na pomislite, potoa koga }e vidi deka pomislite povolno deluvaat
dopa|aj}i mu se na gre{nikot, tie koristat silen pritisok vozbuduvaj}i gi
strastite vo nego“.
Ako hristijanite ne se soglasat so gre{nite misli toga{ |avolot se trudi
da gi zafati nivnite umovi i srca so ne{to vtorostepeno {to ne e glupavo i ne e
Bogoprotivno, ta preku toa da gi oddale~i od glavnoto koe {to e edinstveno“.
Koga |avolot }e uspee vo toa, zapo~nuva da see vo soznanieto na svojata `rtva
pusti i prazni misli, koi go oddale~uvaat ~ovekot od duhovnoto razmisluvawe. \avolot
gleda istovremeno da mu vmetni misli i `elbi za razni strasti, koi naizgled ne
se mnogu golemi (telesni i duhovni strasti), tuku imaat blag vid kako
umetnostite i dr. @ivotnite dela mo`at da slu`at kako uzdi, koi gi dr`i satanata
i so koi gi vodi lu|eto vo svoja vlast, ne davaj}i im da se setat. Zatoa zlite
duhovi se trudat da mu ja najdat na ~ovekot slabata to~ka i potoa da deluvaat
mnogu silno na nea.
Hristijanskite podvi`nici ne u~at deka ~esto se slu~uva na nekoj {to
zapo~nuva da vodi duhoven `ivot |avolot da ne mu pre~i vo ispolnuvaweto na
Bo`jite zapovedi i taka za brzo vreme go doveduva do gordost i na takov na~in mu
ja odzema Bo`jata blagodat. Koga }e se slu~i ova, neprijatelot zapo~nuva da
napa|a odvnatre i odnadvor i po~etnikot koj {to se vozgordeal pa|a. Ovie slu~ai
se sre}avaat mnogu ~esto. Nekoga{ zlite duhovi se trudat da go donesat ~ovekot
do o~ajanie: na po~etok, pred da zgre{i ~ovekot |avolot mu velat: “mal e
grevot, a pak i Bog e milostiv }e ti prosti”. No otkako ~ovekot }e go izvr{i
grevot mu velat: “Bog e stra{en i praveden sudija, a ti mnogu zgre{i“. I
taka ~ovekot o~ajuva i ne mu teknuva da se pokae i ispravi. Episkop Teofan veli:
“demonite gi vodat lu|eto vo grev velej}i “Bog e ~ovekoqubiv“. Toa go
pravat so cel da ja sokrijat opasnosta od pa|aweto i da go povle~at ~ovekot vo
grev. Posle grevot |avolite mu vnu{uvaat misli na ~ovekot deka Bog e pravosuden
i deka nema prostuvawe za grevot, pa spored toa gre{nikot e otfrlen od Boga. I
taka gre{nikot zaborava na pokajanieto, i se o`esto~uva i o~ajuva, za da na
krajot celosno mu se predade na grevot.
Nekade |avolot napa|a silno i toa so seta sila u{te od prvite denovi na
blago~estiv `ivot, taka {to nema {to da se napravi za da se spasi ~ovekot: vo
svoite misli, vo svoite ~uvstva i nasekade okolu sebe kade {to saka da napravi
dobro ispa|a lo{o. Ova satanata go pravi za da go upla{i po~etnikot i da go
natera da prestane so svoite dobri nameri i da prodol`i so nevnimatelen `ivot vo
koj {to nema da ima pre~ki.
Onamu kade {to ~ovekot revnosno mu slu`i na Gospoda besovite se bessilni
i nemo`at da zavladeat nad takov ~ovek, bidej}i takviot ~ovek e silen so Gospoda.
Koga ~ovekot mu se protivi na Gospoda i se oddale~uva od Nego, besot povtorno
napa|a i go pobeduva takviot ~ovek i polo`bata na toj ~ovek e polo{a od
porane{nata. Na vakvi na~ini |avolot deluva vrz lu|eto.
Golemo zna~ewe vo `ivotot na hristijanite ima pokajanieto koe ja pravi
du{ata dostapna za Gospoda, ja osloboduva od vlasta na |avolot i go brka besot.
Znaej}i ja silata na ispovedta |avolot se trudi so seta sila da ne oddale~i od
ova tainstvo, pra}aj}i ni neverie vo lekovitata sila na ova tainstvo, ili ja
zamra~uva du{ata so o~ajanie i gubewe na nade` za pro{tevawe na grevovite.
Koga hristijanskiot podvi`nik uspe{no se bori so gre{nite misli, bega od
grevot i go ~uva svoeto srce vo trezvenost i ~istota, toga{ lukaviot koristi
drugo sredstvo: nepoku{avaj}i da ja povle~i du{ata vo pohoti, toj go razgoruva
neprijatelstvoto na okolnite lu|e kon podvi`nikot. Za da ja postigne svojata cel
|avolot gi naso~uva site koi mu se poslu{ni protiv podvi`nikot i preku svoite
slugi go isku{uva so navredi, podsmevi, mu dosaduva so problemi, gonewe i so
sekakvi nepravdi. Ponekoga{ duri i samite lu|e ne znaat zo{to im go pravat seto
ova na podvi`nicite.
Ako hristijaninot razbere od kade doa|a seto ova i so kakva cel doa|a,
toga{ toj }e trpi blagodu{no i so site sili }e se trudi da ne padne vo
neprijatelstvo so nekogo, za da ne mu dade povod na |avolot da se raduva i da ne
se li{i samiot sebe od plodot na site porane{ni sili koi gi vlo`il vo borbata so
teloto. Sam Gospod koj dopu{ta vakvi isku{enija mu pomaga na ~ovekot da izdr`i.
\avolot pak gledaj}i deka sli~nite napadi mu podgotvuvaat venec na podvi`nikot
prestanuva da go napa|a i od ovaa strana. Koga |avolot }e go napu{ti toga{
prestanuvaat i ~ove~kite neprijatelstva, lu|eto ili se pomiruvaat so nego ili go
ostavaat na mira oddale~uvaj}i se od nego. Vakviot redosled na ne{tata se
povtoruva skoro sekoga{. Koga |avolot }e vidi deka hristijaninot ma{ki se bori
so site negovi itrini go ostava i ne smee da se dobli`i do nego no ne otstapuva
celosno od nego tuku odi oddaleku i gi prati i ispituva site postapki na
hristijaninot i gleda dali hristijaninot }e napravi ne{to (grev) koe }e mu dade
povod na |avolot da se dobli`i i da go napadni. Duri i posle smrtta na ~ovekot |avolot
saka da mu nanesi zlo po vreme na pominuvaweto niz mitarstvata.
Po vreme na zemniot `ivot hristijaninot e dol`en da vnimava na svoite
misli, da se trudi da bidi trezven, da se trudi da gi predvidi lukavite izmami
na |avolot i da mu dade golem otpor. Postojano treba da vnimavame i da se
strahuvame oti se dvi`ime postojano me|u zlite duhovi. Neprijatelot nikoga{ ne
ne isku{uva so lo{o koe mo`eme vedna{ da poznaeme deka e lo{o, no isku{uva so
naizgled dobro. Neiskusnite trgnuvaat po mamecot i pa|aat vo racete na
neprijatelot, kako {to dive~ot propa|a vo maskirana jama koga nevnimatelno i
slobodno si se {eta niz {umata. No pla{ej}i se, vie ne ja gubete hrabrosta zatoa
{to Gospod e blizu.
Usovr{uvaj}i se postepeno vo duhovniot `ivot i dobivaj}i iskustvo vo
nevidlivata duhovna borba ~ovekot steknuva dar da gi razbira itrinite na
lukaviot i u{te na po~etokot mu se sprotivstavuva na soodveten na~in.
Bez Bo`jata pomo{ hristijaninot ne mo`e da gi pobedi svoite nevidlivi
neprijateli, zatoa {to tie drsko se stremat odnovo da vlezat vo du{ata od kade
{to bile nekoga{ izgoneti, a sega taa du{a e is~istena i podgotvena za Gospoda.
Kako glavno sredstvo za borba so zlite duhovi se javuva molitvata kon Gospoda.
Vnimatelnata molitva i postot gi raskinuvaat site ja`iwa so koi lukaviot mo`i da
ne vodi kako poslu{ni ovci i ja privlekuva kon nas Bo`jata blagodat od koja
besovite begaat kako od ogan. So svoeto blagovolenie Gospod gi voodu{evuva
pravednicite, so Svojata zakrila im vliva nade`, i so Svojata sila gi ukrepuva
da vodat borba so protivnicite na pravdata koi se nadigaat, so neprijatelski
sili vidlivi i nevidlivi.
Mo}no oru`ja vo borbata so besovite e i krstot na kogo {to tie ne mo`at
da poglednat i samo so eden pogled na krstot begaat. Krstniot znak e ograda na
vernite i silno oru`je za pobeda na nevidlivite neprijateli.
\avolot nema pristap do du{ata koga taa nema nitu edna strast i e
ukrasena so hristijanski dobrodeteli. Toga{ taa du{a e svetla i ne mo`e duri ni
da pogledni kon nea. Kako {to svetlinata e svojstvena na sonceto i toplinata na
ognot, taka prirodna e vlasta na site koi vnatre{no se osveteni od Gospoda i
Spasitelot na{ nad besovite. Hristijanite koi vo sebe izgradile ~uvstvo na
dlabokosmirenie se ~ustvuvaat sebesi kako na graniten yid. I stoi pravednikot
nepokoleblivo vo svojata pravednost vo site te{kotii kako karpa posred moreto
koe e napa|ano od branovite. No karpata ne bega od branovite a branovite koi se
pribli`uvaat kon nea se rasprsnuvaat i ja izbegnuvaat (obikoluvaat). Taka e i vo
borbata na pravednicite, no site neprijatelski sili popu{taat i se rasprsnuvaat
od nepokoleblivata cvrstina na pravednosta.
izdadeno
vo “TROICKOE SLOVO“
KORISTENA
LITERATURA:
1-
Malinovskij
N. O~erk pravoslavnogo Dogmati~eskogo bogoslovija
izd. 1911 g.
2-
Episkop
Teofan - Na~ertanie hristianskogo naravou~enija
1891 g.
3-
Episkop
Teofan - Slova na Gospodskie, Bogorodi~nie i tor`estvenie dni
1883 g.
4-
Episkop
Teofan - Pisma k raznim licam o raznih predmetah veri i `izni
1892 g.
5-
Episkop
Teofan - Zna~enie smerti vo domostroitelstve Bo`iem “Doma{naja Beseda“
6-
Episkop
Teofan - Put ko spaseniju. Kratkij o~erk asketiki.
7-
Episkop
Teofan - Nebesnij nad nami pokrov vsjatih i uroki ot lica ih vo dni
prazdnstvenogo ~estvovanija ih. 1900
g.
8-
Episkop
Teofan - tolkovanie Poslanija svjatago apostola Pavla k Efesajam
1893 g.
9-
Episkop
Teofan - Misli na ka`dij den goda po cerkovnim ~tenijam iz slova Bo`ija
1881 g.
10-
Episkop
Teofan - Tolkovanie vtorogo Poslanija svjatago apostola Pavla k Korinfjanam
1894 g.
11-
Episkop
Teofan - Tolkovanie poslanii svjatago apostola Pavla k Filipijcam i Solunjanam
1895 g.
12-
Episkop
Teofan - [estopsalmie - Pribavlenie k
“Tambovskim eparhialnim vedomostjam“
1871 g.
13-
Episkop
Teofan - ^to est duhovnaja `izn i kak na nee nastroitsja ?
1914 g.
14-
Sobranie
pisem svjatitelja Teofana
15-
Episkop
Teofan - Psalom sto-osmnadcatij
16-
Episkop
Teofan - O pravoslavii s predoster`enijami ot pogre{enij protiv nego
1902 g.